Vege žar

Promet na zabasanem parkirišču je urejal siv gospod v uniformi, na kateri je kraljevala slika prijaznega zvedavega prašička in pod njo napis ŽIVALI SO MOJI PRIJATELJI; PRIJATELJEV PA NE JEM. Ta plemenita maksima je zrasla na prestižnem zelniku Georgea Bernarda Shawa, ni pa bil to v soboto niti slučajno edini tovrstni na prapor izrisani in na vidno mesto izobešeni utrinek. PRAVIČNA DRŽAVA SLONI NA UŽIVANJU SADEŽEV, KRIVIČNA NA MESOJEDSTVU, naj bi se bil svojčas pridušal Platon, Thomas Alva Edison pa je povedal, da je vegetarijanec in nealkoholik zato, da lahko bolje uporablja svoje možgane. ČE BI KLAVNICE IMELE STENE, NIHČE VEČ NE BI JEDEL MESA, je dognal Paul McCartney, nedaleč stran je plapolal Lev Nikolajevič Tolstoj: SOČUTJE JE VEDNO ENAK OBČUTEK, PA NAJ GRE ZA ČLOVEKA ALI ZA MUHO. Svojega osebnega favorita nisem zasledil, gre pa za Margaret Atwood, ki je v Surfacingu zapisala THE TROUBLE SOME PEOPLE HAD BEING GERMAN I HAVE BEING HUMAN.

Piše Jure Aleksič