Reševanje pešaka

Ankete javnega mnenja, izvedene pred 22. septembrom, so kazale, da bi Slovenska ljudska stranka na volitvah pobrala kakšnih pet odstotkov glasov. Ker ankete javnega mnenja praviloma rahlo podcenjujejo težo SLS, bi lahko stranki, ki jo od lanskega novembra vodi Janez Podobnik, pripisali kakšno dodatno točko ali dve. To pa bi pomenilo, da SLS ostaja nekje tam, kje je bila v času evropskih volitev. Torej so javnomnenjski kazalci ugotavljali, da SLS komaj drži glavo nad vodo. Če se namreč želi stranka prebiti v parlament, potrebuje vsaj štiri odstotke. In za stranko, ki se ponaša z imenom SLS, bi bila to katastrofa. Konec koncev, stranka s tem imenom je pred letom 1941 suvereno obvladovala slovensko politično sceno. Hkrati Podobnikova SLS v zadnjih mesecih ni nastopila z idejami, ki bi stranki zagotavljali zmerno in zanesljivo rast. SDS, denimo, je v zadnjih mesecih velike napore vložila v oblikovanje vlade v senci, NSi je postavila strokovne odbore, obe stranki sta sodelovali pri iniciaciji Zbora za republiko. SLS pa kakšne bolj bleščeče ideje od tega, da mora državni zbor sklicati izredno sejo o Piranskem zalivu, ni kazala. Potem pa je ekipa hrvaške policije Janeza Podobnika podrla na tla, mu poškodovala ramo ter ga odvedla do policijske postaje v Buje. Pravzaprav so policisti v Buje strpali ducat članic in članov SLS-ove ekipe. In teden dni stare volilne napovedi so postale povsem neuporabne. Kot da bi se števec v trenutku zavrtel na ničlo in kot da bi bili v trenutku izničeni meseci skrbno načrtovanih zbiranj desetink odstotnih točk.

Piše Ali H. Žerdin