Intervju

Dejali ste, da je imela leta 1991 ali 1992 slovenska stran dobro ponudbo: Hrvaška naj bi bila ponujala dogovor o Piranskem zalivu. V zameno za orožje, če sem vas prav razumel. Ali to drži?
Poglejte, takrat so bili pogovori med državama intenzivni. Ponudba seveda ni prišla neposredno. To je pravzaprav zelo težko opisati. Niso rekli, da je to kupčija, ampak so bili to pogovori o sodelovanju. Naprej so bili pogovori o tem, kako Hrvaški pomagati z orožjem in tudi z lobiranjem. Nekoč je tako prišel Josip Boljkovac – z njim smo imeli dosti stikov, ker je bil minister za notranje zadeve – na dan z zamislijo, da bi se lahko pogovarjali o nerešenih vprašanjih, o meji, in rekel, da ima pač pooblastila predsednika, da se lahko pogovarja o nekakšnih tajnih ponudbah.

Če prav razumem, naj bi šlo za tipanje terena?
Tako je! Tipanje terena, iskanje poti, kaj bi se dalo narediti, kako …

V kakšni zasedbi ste se sestali in kje?
Ne bi rad našteval vseh imen. Bili smo na Gorjancih. Je pa bil tam tudi Janez Janša. Boljkovac je imel s seboj celo neke načrte, specialke, o katerih naj bi konkretno razpravljali – kje so kritične točke na meji. Ampak to so bila samo otipavanja.

Piše Jani Sever