Z zajebancijo v Evropo!
Res smo imeli Top listo nadrealistov, bosansko-hercegovsko različico največjih med največjimi, Letečega cirkusa Monthyja Pythona. Bila je tudi Avdicija, uspešnica študentov Akademije dramskih umetnosti v Sarajevu, ki je v osemdesetih letih na ozemlju nekdanje SFRJ polnila dvorane, kot bi polnila kozarce z vodo. Ti dve kulturni instituciji sta ponesli slavo bosansko-hercegovskega humorja v svet, povezoval pa ju je najmanjši skupni imenovalec, izvirni sarajevski humor.
Resda je obstajal tudi človek, ki je sodeloval pri obeh projektih in ki stoji tudi za ekranizacijo šal o Muju in Hasu. To je Branko Đurić - Đuro, režiser do zdaj posnetih 63 šal, ki so že ob prvem prikazovanju osvojile Slovenijo in zdi se, da jih ne bo ustavila niti schengenska meja. V televizijski interpretaciji izbranih šal glavni vlogi nerazdružljivih prijateljev igrata Enis Bešlagić in Milan Pavlović. Po dolgih letih poznavanja obeh najbolj znanih Bosancev samo iz pripovedovanja smo zdaj končno izvedeli tudi, kakšna sta na pogled – eden je obilen in nizke rasti, drugi suh dolgin.
Na vprašanje, kdo je kdo pri Muju in Hasu, Enis Bešlagić takoj postreže z vicoidno zgodbo: »Milan je Mujo, jaz pa Haso, toda pri tem gre tudi za manjšo finto. Že pred snemanjem sem vrgel oko na scenarij in videl, da Mujo igra v tistih bolj žmohtnih vicih s Fato. Milanu sem rekel: 'Poslušaj, ti bodi Mujo, ker si tako ali tako obilnejši in si videti bolj podoben Muju, jaz pa sem s temi dolgimi kraki, svojo višino in svetlimi lasmi pravi Haso.' Milan se je strinjal: 'No, prav.' Šele pozneje, med snemanjem, sem ugotovil, da v vicih Haso Muju vedno povalja Fato in Mujo potegne krajši konec.«
Piše Faruk Borić