Intervju

Tina Maze ... Kakšna je vaša razlaga tega strmega vzpona, tega poleta, kaj se je zgodilo v njeni glavi, nogah, treningu ...?
Moj odgovor bo zgolj moje osebno mnenje, saj se od leta 2002, ko sem prepustil funkcijo športnega direktorja, a priori nočem ukvarjati s stroko. Tina je očitno dozorela, to ni od včeraj do danes, ampak je že vrsto let v permanentnem počasnem vzponu, že pri mlajših kategorijah je bila med vodilnimi na svetu. Vedno je bila v ospredju, zlasti v veleslalomu je vedno dosegala vrhunske rezultate. Od njene prve zmage pred dvema letoma se je samo še čakalo, kdaj bo toliko dozorela, da bo manj napak, da bo tehniko toliko popravila, da bo konkurenčna na vsaki tekmi. Zlasti pomembno se mi zdi, da je poleg veleslaloma pridobila še vsaj dve disciplini, kjer lahko meša štrene. V super G-ju sicer nepričakovano, v smuku logično kot nadaljevanje super G-ja in celo v slalomu. Sedaj bo zaradi visoke uvrstitve v skupnem seštevku dobila pravico, da štarta v slalomu takoj za številko trideset, saj je prav v slalomu štartna številka najbolj kritična.

Vi ste s svojim sistemom želeli izničiti prav dejavnik štartne številke.
Da, ta šport je zelo krivičen, zato sem forsiral formulo tekmovanja, kjer bi se možnosti izenačile. Po tej formuli štartajo v evropskem pokalu, v svetovnem pokalu pa enostavno niso imeli jajc, da bi to uvedli.

Kakšen je vaš trik?
Vedno se dva primerjata na isti progi in zmagovalec gre naprej. Sedanji sistem v slalomu pa je tak, kot da bi recimo Britta Bilač skakala s travnika, njena konkurenca pa s tartana. Pri nogometu, košarki, tenisu imajo igralci enake možnosti, pri smučanju pa je v slalomu recimo med številko ena in deset včasih že za pol sekunde razlike zaradi proge.

Gre za stotinke. Kje recimo Tina dobi teh nekaj dodatnih stotink?
Pri nas, v vseh naših selekcijah, gotovo ne treniramo trotelnov. Vsi so tekmovalci, ki imajo za sabo že deset in več let intenzivnega dela in prej ali slej mora iz tistih, ki so iz malo boljšega testa, nekaj nastati. Recimo ve se, da je Gorza iz dobrega testa, zdaj je bil v veleslalomu deveti in morda je to tisto malo, kar mu je manjkalo, da bo recimo zdaj še dvakrat deveti, da bo izboljšal štartno številko in bo v veleslalomu lahko konstantno zraven, pa bo lahko še v slalomu kaj napravil. A to se nikoli ne ve, to so kritični momenti, ali ti uspe ali ne. Če tekmovalcu ne uspe, je tako demoraliziran, da odneha. Zakaj se ne ponovijo časi, ko smo Slovenci imeli tri med prvimi petimi? Enostavno se je svetovni šport začel povsod razvijati, začelo se je zelo veliko vlagati.

Čeprav smučanje ni ravno tipičen šport, kjer bi imela globalizacija velik vpliv ...
Ne, tudi tu je globalizacija precejšna. Dobili smo Fince, smuča kakšen Škot, potem lahko pogledamo primer Hrvaške, Ana Jelušić je z Reke, Nika Fleiss živi v Samoboru, kjer ni blizu nobenega hriba. Zadnjič so bili med prvimi dvajsetimi predstavniki enajstih držav. Večkrat nas hočejo primerjati z atletiko, v atletiki na svetovnem prvenstvu štarta blizu dvesto držav, ampak od teh dvesto jih je sto enaindevetdeset, katerih športniki ne bodo nikoli zmagali.

Pišeta Marcel Štefančič, jr. In Peter Petrovčič