O krtači in tunolovu

Ko smo bili še otroci, smo zelo radi prepevali ali recitirali razne take hecne pesmice. Recimo, v kakšnem vročem poletnem dnevu smo se potuhnili v razkuštrano grmičevje spodaj ob Sori, tam zadaj za pasom ogromnih temno zelenih lapuhov, ki so na gosto preraščali breg ter pod ostrimi sončnimi žarki tako nekje napol zoprno lapuhasto sparjeno zaudarjali, pa reka je po tistih temnih tolmunih sem pa tja globoko in klokotajoče zavzdihnila, po lesketavi gladini pa so s sunkovitimi gibi cikcakasto sem ter tja gonili vodni drsalci. No, in še kakšna riba je bila zanesljivo tam zraven, a se je ni videlo, ker se je skrivala pod vodo.

Pridi k meni, ljuba draga,
pridi k meni čisto naga,
te bom položil na polico
in pofukal kot prasico ...

Spisal Blaž Ogorevc, zasebni modrijan iz Škofje Loke