Občutki na platnu

Osvetljene prazne galerijske sobane so pred otvoritvijo z večjimi slikami ustavljale poglede naključnih mimoidočih. Eden od pešcev se je zazrl v rit, iz katere pleza kača, in pripomnil: "To je pa noro." Ob uri je bila že taka gneča, da je postal ogled platen zahtevno opravilo. Široko odprtih oči je med sprehodom po galeriji fotograf Dušan P. Hup pripomnil: "Po otvoritvi zmeraj pridem še enkrat. To je tako kot …" Zamislil se je in dodal: "Po razstavi zmeraj ostane dober okus v ustih," je pojasnil soavtor Hidrogizme razlog za ponavljajočo se radovednost, "ne veš pa, s čim so bile stvari začinjene."

Marko, ki se je množici z daljšo rokavico na levi roki pridružil šele pol ure po uradnem začetku, je bil pred vhodom videti nekoliko nervozen. Toda že nekaj minut kasneje se je s plastičnim kozarcem rdečega vina popolnoma miren zlil s publiko. Nekateri niso niti opazili, da je sploh prišel.

Piše Ksenja Hahonina