Intervju

V kolikšni meri je torej gospodarska politika neodvisna od tega, katera stranka je na oblasti?
Na nekaterih področjih, s katerimi se ukvarjamo v Istrabenzu, je vloga politike precejšnja. V zadnjih dveh letih recimo na področju energetike praktično ni bilo mogoče vzpostaviti dialoga z oblastjo. Ni bilo sledi o deregulaciji in uvajanju konkurenčnosti na tem področju. Ni se bilo mogoče pogovarjati o vzpostavljanju vsaj neke približne simulacije trga.

Morda zato, ker so energenti inflacijsko sidro?
Delno da, kar zadeva tarifne odjemalce električne energije, ampak hkrati so bile blokirane praktično vse pobude, ki bi sprostile transportne poti za trgovanje električne energije s tujino. Na tem trgu vlada monopol in nemogoče je oblikovati neko konkurenco.

Ali sedanja vlada na tem področju razmišlja drugače?
Moram reči, da je sedanja vlada začela na tem področju diskusijo, ki pristop bistveno spreminja. Janševa vlada je v koalicijski pogodbi napovedala deregulacijo na tem področju. In na področju energetike se sedaj prvič resno pogovarjamo o možnosti nastanka t. i. drugega stebra, morda bilančni skupini, v kateri ne bodo samo državni subjekti, ampak bo tistim, ki imamo določene poslovne ambicije in sposobnosti, omogočeno, da začnemo delovati. Smešno je, da delamo v Avstriji, pogovarjamo se v Italiji, gradimo svoje kapacitete v Bosni, v Sloveniji pa je nemogoče poslovati. (Bilančno skupino sestavljajo proizvajalci, distributerji in porabniki električne energije.)

Zakaj prejšnja vlada tega ni dovolila?
Na tem področju je vladal popoln državni nadzor. Ministrstvo za okolje in prostor je bilo na tem področju neizprosno. Edina točka, kjer je možnost nekakšne majhne simulacije trga obstajala, je bila prodaja državnega deleža v TE-TOL. Pa še v to so privolili zaradi državnega interesa po Geoplinu, ki pa so ga tik pred koncem mandata obrnili na glavo.

Takšna logika je za stranko, ki ima v svojem imenu pridevnik »liberalna«, precej nenavadna.
To je bila po mojem ena večjih napak vlade LDS.

Na kateri točki je LDS zmanjkalo inspiracije za produkcijo intelektualnih konceptov, ki bi omogočili vzpostavitev diference med strankami, o kateri ste govorili? Je za to kriv odhod nekaterih ljudi, vas, Golobiča, Drnovška, Rupla, ali pa morda temu botrovala kakšna druga okoliščina?
To težko ocenjujem, saj že tri leta ne sodelujem v tej politiki. Ne poznam natančno tega, kako so ti koncepti nastajali pozneje. Vem, da smo v preteklosti zelo veliko časa namenili tem diskusijam, da smo te programske dokumente vedno delali z nekim poglobljenim občutkom za to, kaj se dogaja okrog nas, morda je delno to povezano tudi z odhodom ljudi, ki jih omenjate. Od leta 1994, ko smo naredili LDS iz štirih strank, sem sodeloval pri nastajanju vseh ključnih dokumentov in nosilci teh dokumentov so bili ljudje, ki so pozneje odšli. Torej ti, ki jih naštevate v vprašanju, pa tudi Rupel.

Pišeta Jani Sever in Ali H. Žerdin