Diana je cigomobil

Mitić, letnik 77, se je rodil v Leskovcu, živel in odraščal pa v Beogradu, Tuniziji, Belgiji in Kanadi, kjer je tudi končal študij množičnih medijev. Nato je pet let kot novinar francoske tiskovne agencije poročal iz Srbije. »Predolgo sem delal v novinarstvu, da bi verjel v zgodbo o objektivnosti in spoznavanju obeh plati in še naprej vztrajal pri njej. V to ne verjamem.« Verjame pa v filmske dokumente, ki nastanejo, ko se režiser mesece in mesece pogovarja z istimi ljudmi, v zgodbe o lepih in temnih plateh človeškega uma, ne pa na primer v zgodbe o naših in njihovih. Pa čeprav snema le zgodbe o svojih. »Ko govoriš z ljudmi, vsak rad sliši dobro zgodbo, dobro anekdoto. Če je duhovita, toliko bolje. Vsak bi želel slišati kako čudno zgodbo. Dokumentarec pa je super način, da to čudno zgodbo poveš v filmskem jeziku, ki ti omogoča še dodatne ravni, estetske, dramaturške, politične, družbene, humanistične …« Kamero je kupil »iz čistega zezanja in da bi videl, kakšen je občutek, ko vzameš kamero v roke in nekaj sam posnameš«.

Piše Saša Eržen