Intervju

Pred dnevi ste prejeli pismo slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Minister v njem ni naštel le vseh nerešenih vprašanj, ki so slovenski javnosti znana, ampak je opozoril tudi na problem hrvaške nekredibilnosti. Lahko morda to pojasnite malo obširneje?
Pa začnimo s tem. Uvodoma želim poudariti, da hrvaška vlada in jaz osebno v hrvaško-slovenskih odnosih izhajava iz postavke, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski sosednji državi, ki imata deloma skupno preteklost. Zato smo na srečanju na Brionih oblikovali skupno zgodovinsko komisijo. Hkrati Slovenijo in Hrvaško povezuje skupna prihodnost, na tem območju, v regiji, in v Evropski uniji. Prijateljstvo in partnerstvo med državama presega obseg nerešenih vprašanj, ki jih obe strani želita reševati v evropskem duhu. Slovenija je vsekakor ena izmed prednostnih nalog hrvaške zunanje politike. Izjemno smo ji hvaležni za podporo, ki jo je Hrvaški vedno dajala na poti v evroatlantske integracije. Ta podpora se je izkazovala politično, tu mislim predvsem na podporo predsednika vlade Janeza Janše in zunanjega ministra gospoda Rupla, za kar smo obema in Sloveniji resnično hvaležni, in tudi v obliki konkretne pomoči, ki jo je Slovenija zagotovila Hrvaški ob približevanju EU. Dejansko smo se iz slovenskih izkušenj v pogajanjih z EU veliko naučili. Imamo tudi odlične odnose z ljudmi v nekdanji pogajalski skupini Slovenije z EU. Verjamem, da se bosta prijateljsko sodelovanje in strokovna pomoč nadaljevala tudi v prihodnje.

Poznavalcu dogajanja v hrvaških medijih se zdi, da so te vaše ugotovitve, ki jih je izrekel tudi predsednik vlade Ivo Sanader, v hrvaški javnosti razmeroma slabo znane.
Morda se lahko zdi tako, vendar je ta vlada spoznanje o pomenu slovenske pomoči in podpore Hrvaški v evroatlantskih prizadevanjih znala vedno jasno izraziti.

Piše Tomaž Šaunik