Intervju

Jasno je, da je davčna zakonodaja prezapletena, da so spremembe potrebne. Strokovna skupina, ki ste jo vodili, je bila odgovorna za popravke davčne zakonodaje. Je poenostavitev mogoče doseči le s popravki?
Seveda, saj se navadno davčni sistemi ne spreminjajo od vrha do tal, ampak so spremembe postopne. Menim, da je tudi sedanji sistem mogoče usposobiti za to, da bo spodbujal konkurenčnost. To ne govorim zato, ker sem sam sodeloval pri tem, čeprav sem kritike na ta račun že slišal. Leta 1990 sem začel z dohodnino, vse do lanskega leta se z davčnim sistemom nisem ukvarjal, ker sem bil na drugih funkcijah, tako govorim izključno na podlagi strokovnih izhodišč. Davčni sistem je zdaj prikazan kot edina in najpomembnejša ovira za povečanje konkurenčnosti. S tem mnenjem se ne strinjam. Priznavam, da je davčni sistem pomemben vzrok za nekonkurenčnost gospodarstva in zaostajanje, vendar ne izključni. Menim, da je precej drugih, pomembnejših dejavnikov za to. Kot razumem, se je naš davčni sistem razvijal v smeri, ki je primerljiva s tistimi v drugih državah EU, pa tudi v drugih primerljivo učinkovitih gospodarstvih. Ne spuščam se v to, kako rastejo države, ki so se odločile za tako imenovano enotno davčno stopnjo. Te države so večinoma slabo razvite in tam bi se vsekakor v normalnem podjetniškem okolju začela hitra rast, hitrejša kot pri nas. Govorim na splošno, ali je davčni sistem izključni vzrok, in menim, da ni.

Piše Barbara Pavlin