Nesposobni šerifi

Smrtne kazni v Sloveniji niso izvršili že od konca petdesetih let prejšnjega stoletja. Še v času Jugoslavije je bila najdaljša zaporna kazen 20 let rezervirana za izjemne primere. Tako je bilo tudi v Sloveniji do leta 1999, ko je državni zbor podaljšal zaporno kazen na 30 let. Do spremembe je prišlo brez pravih strokovnih razlogov, amandma o podaljšanju pa so poslanci vrnili šele pri drugem branju zakona. Povod za podaljšanje naj bi se skrival v Bruslju in v strahu pred mednarodnim kriminalom, ki naj bi zaradi domnevno preohlapne kazenske politike za svojo posle začeli izbirati Slovenijo. V parlamentarni razpravi je povečanju zaporne kazni leta 1999 nasprotoval Ljubo Bavcon. »Ni nobene potrebe, nobenega smisla za to. Slovenija je 41 let zdržala brez smrtne kazni in brez 30 let ali pa dosmrtnega zapora. In bog ve, zakaj ne bi mogla še naprej,« je takrat neuspešno prepričeval poslance. »Ali se mi splača ubiti nekoga, pa dobiti 15 let ali pa 20 let? To je jasno, sploh nima nobene zveze. Zato jaz mislim, da bi bilo lepše, če bi Slovenija ostala in se hvalila z dejstvom, da ima 20 let in vplivala morda tudi na druge države, da bodo znižale, zlasti dosmrtno, ki ji začenja počasi izginjati iz repertoarja kazenskih sankcij evropskih držav«. Poslanci Bavcona niso poslušali. In sedem let kasneje generalna državna tožilka razmišlja o novi, še radikalnejši zaostritvi zaporne kazni.

Pišejo Jure Trampuš, Peter Petrovčič in Gregor Cerar