Intervju
Za vse tiste, ki malo bolje poznajo razmere na Bližnjem vzhodu, dramatični razvoj zadnjih dogodkov ni nobeno presenečenje. Vse od zadnje intifade, ki se je začela jeseni leta 2000, so se razmere samo slabšale. Že tako hudo sovraštvo se je iz dneva v dan le povečevalo in tudi največji politični optimisti mu ne vidijo konca. Na kolikor toliko pravično rešitev ne upa nihče več in velika večina analitikov predvideva le še stopnjevanje napetosti. Z muftijem Betlehema, Abdulom Medžidom Amarno, sem se pogovarjala tik pred izraelskim napadom na Libanon. Prav zaradi teh zadnjih dogodkov sem si zaželela še nekaj njegovih dodatnih pojasnil in stališč, a vsi poskusi, da bi prišla do njega, so bili neuspešni. Nič čudnega, saj sta v noči 29. junija ob 2.30 izraelska policija in tajna služba obkolili njegovo hišo v begunskem taborišču Deheiša, ki je, mimogrede, pod palestinsko upravo, in to na delu ozemlja, kjer Izraelci nimajo pooblastil. Ujeli so ga, odpeljali neznano kam in njegova družina še do danes ne ve, kaj se z njim dogaja in kje naj bi bil pridržan.
Abdul Medžid Amarna je resda častivreden mufti izjemno privlačnega Betlehema, a kljub temu živi na mestnem obrobju v taborišču Deheiša, kamor je njegova družina pribežala pred več kot petdesetimi leti. Deheiša je že dolgo urbano predmestje Betlehema, ki nič ne spominja na prvotno taborišče, prav tako pa nimajo sive hiše, tesno stisnjene druga ob drugo, vsaj po videzu ne, popolnoma nič skupnega z zgodovinskim osrednjim delom mesta, privlačnim za toliko turistov. V preteklosti je bil levičar, marksist, razočaran, a ne obupan, zdaj že vrsto let verjame v gibanje Hamas in pripravlja doktorat na temo mir v islamu.
Najin pogovor je potekal sproščeno, zataknilo se je le pri vprašanju, kaj misli o militantnih fundamentalistih. Mufti je v odgovoru segel daleč nazaj v zgodovino ravnanja verskih institucij, krščanskih, judovskih in islamskih, in pri tem pozabil, da gre za težavo današnjega sveta.
Betlehem je bil znan že dolgo pred Jezusovim prihodom. Kot pravi prva Mojzesova knjiga, je prav tu umrla Rahela, ko je Jakobu rodila še zadnjega sina, v Betlehemu sta doživljala romanco Ruta in Boaz, plod njune ljubezni pa je, če preskočimo nekaj rodov, nihče drug kot David, lokalni pastir in bodoči kralj Izraela. Kako se počutite kot mufti za toliko vernikov v enem najbolj svetih krajev na svetu?
To je težka služba, ker tu živijo ljudje različnih ver: grški pravoslavci, rimski in armenski katoličani ter muslimani. Naloga muftija pa je izrekati fatve, premišljene razsodbe; če se pojavi zapletena pravna težava, si pogosto lahko pomagam le s premišljenim sklepanjem. Večkrat se zgodi, da se celo kristjani obrnejo name za pomoč predvsem pri zapletih, ki nastanejo pri dedovanju. Nekateri ne bi ženskam zapustili nič, vendar to ni v redu; res pa je, da pripada moškemu več kot ženski, saj je njegova dolžnost skrb za družino. Koran točno določa delitev dediščine.
Piše Meta Krese