Intervju

Kako to, da ste se odločili, da se proti razčlovečenju, ki ste ga preživeli, borite z mirnimi sredstvi? Kako ste ohranili mirno glavo in niste naredili česa neumnega?
SHAFIQ: Če bi se recimo odločili, da nastavimo bombo, razstrelimo vlak in tako pobijemo Američane ali Britance, bi s tem postali enaki Američanom. Bili bi v isti kategoriji. Svetu pa želimo pokazati, da muslimani nismo takšni, kot se govori. Z organizacijo Amnesty International trdo delamo, da bi dokazali, da muslimani nismo teroristi.
RUHAL: Če bi se odločili za nasilen napad, bi Američani v resnici zmagali. Rekli bi vam, da smo teroristi. To, da pripovedujemo, kaj se dogaja v Guantanamu, je močnejše od kateregakoli napada.
SHAFIQ: Znano je, da so se nekateri zaporniki po izpustitvi šli borit proti Američanom. Svet ve za to. Toda treba se je vprašati, zakaj so to storili. Na Kubi smo te ljudi spoznali in vemo, zakaj so se šli borit. Vemo, da so jim Američani pobili celotne družine. Če bi meni Američani ubili mamo, očeta in brata, bi bilo edino, kar bi si želel, maščevanje. Nekako bi skušal pobijati Američane. Če ti kdo pobije družino, je takšen naraven odziv človeškega bitja. Te ljudi, ki so se vrnili na bojišča, smo tam spoznali, rekli so nam, da so bile njihove hiše bombardirane, da so jim pobili celotne družine. Tudi otroke. Deloma takšno ravnanje lahko razumem.

Piše Siniša Gačič