Intervju

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je nedavno napovedoval, da bo Slovenija dolgoročno potrebovala jedrsko energijo. To posredno pomeni, da bo v Krškem morda zrasel še drugi blok Nuklearne elektrarne Krško?
Predsednik vlade in drugi vidni politiki so predlani postavili vprašanje jedrske energije v Sloveniji. Jedrska energija je možnost; neprimerna pa je trditev, da je nujna. Slovenija ne potrebuje jedrske energije, ampak kakovostno oskrbo z električno energijo. Pri sosedih le na Madžarskem danes še deluje (ruska) jedrska elektrarna, druge tri sosede pa jedrske elektrike ne uporabljajo. Komentatorji govorijo o novi jedrski elektrarni kot o prispevku h komplementarnosti med Slovenijo in Italijo. Zdravemu razumu je taka logika tuja: naj si vendar v Italiji postavijo svojo jedrsko elektrarno, recimo kje blizu Milana! Slovenija je že danes v skupini držav z nadpovprečno proizvodnjo jedrske elektrike: delež jedrske elektrike je 40-odstoten, povprečje v EU25 pa je 35 odstotkov in upada. Nacionalni energetski program (NEP) iz leta 2004 ne predvideva aktivnosti na jedrskem področju do leta 2020. NEP je bil pripravljen na podlagi temeljitih raziskav in takrat se jedrska opcija ni pokazala kot nujnost.

Jedrska energija se zdi v Evropi in po svetu spet v vzponu. Številne države razmišljajo tudi o gradnji novih jedrskih elektrarn zaradi povečanega povpraševanja po električni energiji. Je ta vtis točen?
Težko bi rekli, da je to vsesplošen trend, čeprav se sem ter tja pojavlja. Začelo se je z napovedjo gradnje jedrske elektrarne na Finskem, vendar so tam posebne razmere. Jedrska industrija je že desetletja v krizi in skuša prodati karkoli. Finci so to izkoristili in dobili zelo dobro ponudbo. Možnost gradnje novih jedrskih elektrarn se oživlja tudi v ZDA, predvsem zaradi visokih cen nafte in plina. Plinske elektrarne so bile pred petimi leti bistveno bolj konkurenčne.

Piše Gregor Cerar