Intervju

Zadnji veliki sindikalni protest je bil pred dobrim letom. Takrat se je v snežnem metežu zbralo 40.000 ljudi. Tokrat ste na shod povabili le vodje sindikatov. Zakaj?
Tokrat smo res povabili samo člane vodstev sindikatov. Če so politiki pametni, bo sporočilnost takšnega shoda povsem zadostna. Če bo potrebno, pa bomo pozneje odreagirali tudi drugače.

Zakaj ste se odločili za shod?
S shodom želimo opozoriti politike, naj ne gredo predaleč pri sprejemanju zakonodaje, ki bo omogočila privatizacijo javnih storitev. Mi nismo a priori proti privatizaciji, ker je ta sestavni del našega življenja. Pomembno pa je, da si v tem procesu postavimo neke meje, da ne bodo prizadete tiste pravice, ki so v javnem sektorju dosegljive vsem ljudem ne glede na njihov ekonomski položaj. Strah in bojazen, da bi šli politiki tukaj predaleč, sta povsem upravičena.

Na to sicer ne opozarjate le slovenski sindikati. Gre za vseevropsko akcijo.
Trenutek za takšen protest je primeren zaradi dveh razlogov. Proti nepremišljeni liberalizaciji javnih storitev se trenutno bori praktično vsa Evropska unija. Sindikati želimo zbrati milijon podpisov in s tem prisiliti Evropsko komisijo, da bi zaščitila storitve javnega sektorja. Če se gremo socialno Evropo, moramo njeno podobo vsaj nekoliko ubraniti. Drugi razlog za naš protest pa je to, da politiki v Sloveniji pravkar pripravljajo osnutke zakonov s področja privatizacije javnega zdravstva in šolstva. In dejstvo je, da je na politike dosti lažje vplivati, še preden se dokončno odločijo. Politiki nam sicer vedno očitajo, da prehitevamo dogodke. A sindikati bi naredili napako, če se ne bi odzvali tudi s takšnimi shodi.

Piše Vanja Pirc