Intervju
Bili ste član komisije, ki je odločala o slovenskem kandidatu za evropsko mesto kulture 2012. Verjetno ste glasovali za Maribor. Katere točke programa so vas prepričale v to?
Ugotovil sem, da je imel Maribor skupaj s vzhodno kohezijo najkompleksnejšo kandidaturo in najbolj dodelano vlogo, čeprav se je bilo zaradi izjemne obsežnosti vloge kar težko prebiti skozi njo in mi je študij vzel zelo dosti časa.
Pomembno se mi zdi, da Maribor kot mesto po velikosti absolutno ustreza Evropski prestolnici kulture in ima ob Ljubljani edini tudi ustrezno kulturno infrastrukturo, tradicijo in zadostno kritično maso, kar zagotavlja trajnostne učinke projekta. Ker je Slovenija izrazito centralistično strukturirana in ker je vzhodna kohezija izrazito manj razvita, menim, da bi lahko dodelitev naziva kulturna prestolnica pomenila pomemben vzpodbudni moment za možnost izenačitve razvitosti, kar pomeni iz narodno – gospodarskega vidika maksimalno pozitivni učinek za vso Slovenijo. Posebej je potrebno izpostaviti, da sta zaradi nerazvitosti Maribor in Celje upravičena do tri krat večje količine sredstev iz evropskih strukturnih skladov kot preostala kandidata.
Njihov projekt po mojem mnenju najbolje upošteva raznolikost kulturne ponudbe in ima najbolj kompleksno vključena in povezana vsa umetnostna področja – vizualne, uprizoritvene, intermedijske, glasbene dejavnosti, literaturo in dediščino, tako nepremično kot premično, snovno in nesnovno, etnografsko, kulturno – zgodovinsko in industrijsko. Prav tako ugotavljam, da ima ta kandidatura najbolj izraženo literarno noto, ki se izraža skozi rdečo nit mita kot trenutnega svetovnega trenda. Zanimivo se mi zdi, da so v svoj projekt edini vključili evropske romarske poti, edini upoštevajo evropsko tradicijo kulturno – naravnih pešpoti, od katerih E6 in E7 prečita Slovenijo, edini upoštevajo slovito Jantarjevo pot, ki je pomemben del evropskega kulturno – gospodarskega izročila. In všeč mi je bilo tudi, da so hudomušno izpostavili, da je prva žarnica v tem delu Evrope zagorela v Mariboru.
Kako so bili razdeljeni glasovi članov komisije, oziroma kaj je posamezne člane prepričalo v njihovo glasovanje?
Zelo me veseli, da je bila ocena skoraj konsenzualna, težko bi govoril za posamezne člane, mogoče bi izpostavil mnenje enega od tujcev. Ta je vprašal nekako tako – kaj si torej želite? Večje število prenočitev, večjo prepoznavnost in razvitost Slovenije ali zgolj »show up« skozi mega prireditve v Ljubljani? Veste, je dejal, tisti, ki bodo prišli v Maribor ali Celje, bodo skoraj sigurno zavili tudi do Ljubljane ter tam ostali kak dan ali dva. Če pa bo prestolnica Ljubljana, močno dvomim, da se bodo podali še kam drugam.
Piše Miha Štamcar