Spopad pri zadnji luknji

Redko se zgodi, da bi oseba, ki je še nedavno opravljala visoko politično službo, popolnoma brezkompromisno in neposredno napadla premiera vlade, v kateri je delovala. Pismo Andrijane Starina Kosem je osupljivo, ker nekdanja sekretarka brez zadržkov v njem razkriva metode vladanja in oblastniškega podrejanja nepolitičnega družbenega podsistema. V tem primeru medijev. Skozi njene besede pa se, na videz paradoksalno, kaže način razumevanja sveta, ki ga ni oblikoval samo naslovnik pisma, predsednik vlade Janez Janša, pač pa tudi Andrijana Starina Kosem.
Težko je seveda napovedati, kakšen bo političen odmev dopisovanja med Janezom Janšo in Andrijano Starino Kosem in ali bo imel ta odmev tudi pravne posledice, vendar ima pismo Andrijane Starine Kosem tolikšno politično težo, da zahteva podrobno analizo. Pri tem pa moramo biti previdni: zato, ker nekdo napada premiera, v tem primeru Janeza Janšo, in ker posredno opisuje nekatera pretekla dejanja, ki so brez dvoma zavržena, vsebine pisma ni mogoče vzeti za avtomatično verodostojno. Drugače rečeno: ne vemo, ali si ni kakšnega opisa Kosmova preprosto izmislila. Kosmova je bila tudi v preteklosti namreč večkrat nekredibilna, ko je zagovarjala svoja dejanja – nenazadnje je vedno znova zanikala svojo vpletenost v dogajanje v družbi Delo, kar danes tako s pismom kot dejanji priznava. Kljub temu pa je veliko indicev, ki nakazujejo, da Kosmova tokrat govori resnico. Nenazadnje k temu kažejo tudi odgovori predsednika vlade na njene očitke. In medijski prostor v Sloveniji je v zadnjih letih dokazljivo pod pritiskom politike.

Piše Jure Trampuš