Intervju

Se po havajski izkušnji v sedanji Sloveniji počutite prijetno?
Ne. Eden od razlogov, da sem se vrnila, je bil ta, da slovenska družba pred leti ni bila tako tekmovalna kot ameriška in da ni bila tako orientirana le na denar. To mi je ustrezalo, zato sem se vrnila. Sedaj je že drugače.

Kaj vas trenutno najbolj moti?
To, kar moti večino kritično razmišljujočih Slovencev: trenutna politična oblast in to, kar ta oblast počne. Strokovno me moti, da so strategije trenutne oblasti v nasprotju s kulturnim kapitalom slovenske družbe, saj je to garantiran recept za težave, če ne že kar za katastrofo. Oblast nas sili v nekak »liberalni kapitalizem«, ki je v nasprotju s slovenskim kulturnim kapitalom. Trenutno nam vlada janšizem, ki je poseben tip totalitarnega režima, saj ga odlikujeta dve značilnosti vseh totalitarnih sistemov: ustvarjanje enoumja in krepitev nadzora. Če upoštevate to dvoje, je ukrepe trenutne oblasti mogoče napovedati vnaprej. Tako je bilo mogoče vnaprej predvideti ukrepe v medijih in na univerzah. In če kdo misli, da je trenutno zatišje v zvezi z univerzo zamenjava trenda oblasti, se moti. Oblast bo univerzo »sfrizirala« tako, kot je medije. Potem najverjetneje pridejo na vrsto volilne komisije, ki bodo, če bodo ustrezno »sfrizirane«, lahko pomemben dejavnik prihodnjih volitev.
Vlada konsistentno uresničuje tendenci po enoumju in nadzoru z vrsto ukrepov, s katerimi se odpravljajo nekatere tradicionalne dimenzije slovenske družbe, denimo socialnost in pluralnost. Ne glede na to, kako radi Slovencem pripisujemo odsotnost demokratične politične kulture, to ni čisto res. Morda nimajo angleške demokratične politične kulture, toda Slovenija je družba, kjer je globoko zakoreninjena tradicija pluralnosti. Odpravljanje te tradicije – to je to, kar zdaj počne oblast – je zato negativno sprejeto. V družbi se veča nezadovoljstvo z oblastjo. In to nezadovoljstvo se bo ob nadaljevanju sedanjih ukrepov še večalo. V sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih je bilo bistveno več vsebinske pluralnosti kot danes. Zato je imel Drnovšek prav z izjavo, da se zdi, da je položaj danes slabši, kot je bil takrat. Če pogledate s stališča možnosti ne biti sankcioniran zaradi vladi nasprotnega prepričanja, je položaj zdaj kritičen. Ob koncu socializma je bilo, kar se tega tiče, res že bolje. Takrat je obstajala močna korekcija oblasti, močna civilna družba, ki se je je takratna oblast bala.
Skratka, z nadaljevanjem trendov Janševe politike se bo nezadovoljstvo v družbi še povečevalo. To je mogoče predvideti. Politika je namreč v marsičem predvidljiva reč. Tako sem na primer pred leti študentom rekla, da bo, ko bosta s političnega prizorišča odšla Drnovšek in Kučan, na volitvah zmagal Janša. Večina mi ni verjela, saj je bil takrat Janša marginalen. A ne gre za to, kdo je marginalen in kdo ni, ampak za to, da je to, kako na volitvah volijo Slovenci, predvidljivo.

Piše Mateja Hrastar