Intervju
Zdi se, da lahko politika ustanavlja pokrajine brez koncepta in mimo stroke predvsem zato, ker javnost na pokrajine gleda s strani, kot na nekaj abstraktnega, nekaj postranskega, nekaj, kar vpliva na življenje precej manj od vsakdanjih težav …
Vsaka evropska država ima pokrajine urejene nekoliko drugače, vendar jih ima skoraj vsaka, in to kot drugo stopnjo lokalne samouprave. V predhodnih razpravah je bilo na strokovni ravni ugotovljeno, da Slovenija potrebuje pokrajine, saj je med majhnimi občinami in državo velika razdalja, tolikšna, da se lahko govori o precejšnjem vakuumu. Ljudje morda niti ne opazijo, da kaj manjka, ampak v resnici se na tem področju nekatere aktivnosti ne izvajajo, čeprav bi se morale. Res je težje opaziti, da kaj manjka, kot pa da je kaj odveč. Manjka generator razvoja v tem prostoru, to delo pa naj bi sedaj opravljale pokrajine. Poleg tega bi prevzemale tudi nekatere naloge javne uprave, ki sedaj nimajo pravega nosilca. Zlasti pri t. i. javnih službah v kulturi, sociali, komunali. Tu zdaj le mestne občine opravljajo nekatere naloge, ampak s težavo in na silo, brez pravega finančnega kritja. V stroki ni bilo nikoli dvoma, da Slovenija potrebuje pokrajine, vprašanje pa je, kakšne pokrajine.
Politika je z drobljenjem občin pravzaprav sama sprožila proces centralizacije, saj majhne občine niso sposobne opravljati cele vrste nalog, zato te ostajajo stvar države ali prehajajo nanjo, na javno upravo. Sedaj to rešujejo z ustanavljanjem pokrajin.
Namenoma se to zagotovo ni zgodilo, to je bila zgolj posledica drobljenja občin. Te pa so se drobile zato, ker so posamezne stranke v novih občinah videle svoja oporišča, kar je bila spodbuda za povečanje števila občin. Poleg tega je bila spodbuda tudi v sistemu financiranja občin, ki samodejno povzroči, da na območje nove občine iz državnega proračuna priteče nov denar. Ta ima, če je koristno porabljen, pozitivne učinke. Lahko rečemo, da je v večini novih občin, čeprav so bile po splošnih merilih premajhne, vendarle zagotovil lepšo urejenost v posameznih krajih in praviloma tudi gospodarski zagon.
Piše Peter Petrovčič