Duhovniki tudi v policiji

»Takrat se je iz tega delala velika fama, pa čeprav je bila ta poteza nekaj popolnoma normalnega, vsaj v vseh evropskih in demokratičnih državah,« se Marko Pogorevc, nekdanji direktor policije, spominja dogodka, ko se je s svojim pomočnikom v policijskih uniformi udeležil svete maše. »Danes sem vesel, da v takšnih primerih ni nihče več deležen javnega linča. Slovenija tudi na tem področju postaja normalna država. Podobno je z idejo o policijskih vikarjih, vem, da obstajajo tudi v drugih policijah, in prav je, da obstajajo tudi pri nas«. Ministrstvo za notranje zadeve je 10. avgusta v Uradnem listu objavilo poseben Pravilnik o organizaciji in načinu verske duhovne oskrbe v policiji. S tem podzakonskim aktom, ki udejanja 23. člen zakona o verski svobodi, se je praktično začel postopek zaposlovanja prvega slovenskega policijskega duhovnika. Kaj določa pravilnik? Verska duhovna oskrba policistov se izvaja na podlagi izrecne želje policista, a v času, ki ne moti neposrednega opravljanja policijskih nalog, in ki se, razen v izjemnih primerih, ne šteje v delovni čas. Izrecna želja po duhovni oskrbi mora biti sporočena ustno ali pisno nadrejenim, najmanj tri dni pred udejanjanjem te pravice. Oskrba se izvaja v obliki razgovora ali obreda z duhovnikom izbrane veroizpovedi, v prostoru, kjer je zagotovljena zaupnost pogovora. Ob državnih praznikih ali pa drugih svečanostih se lahko organizira tudi duhovna oskrba večjega števila policistov v obliki verskega obreda v verskem objektu.

Piše Jure Trampuš