Intervju
Ste se na začetku devetdesetih let strokovnjaki iz obeh držav strinjali o glavnih odprtih vprašanjih med Slovenijo in Hrvaško? Ste našli skupne rešitve?
V marsičem smo se strinjali. V naši ekspertni skupini smo se dobro razumeli. Pravzaprav so najpomembnejšo vlogo igrali geodeti, poleg njih pa so sodelovali še zgodovinarji. Na vaši strani je bil to dr. Božo Grafenauer. Tako smo dejansko naredili vso domačo nalogo. Določili smo vso meddržavno mejo do tistih nekaj naselij pri Piranu, ki jih je želela slovenska skupina. Takoj pa je bil problem meja na morju. Že takoj na začetku, na prvem sestanku na Otočcu, nam je slovenska ekspertna skupina dala jasno vedeti, da Slovenija meni, da je ves Piranski zaliv del njenega državnega območja. To stališče je potem dobilo prvo uradno potrdilo leta 1993 v Memorandumu o Piranskem zalivu.
Kakšne pa so vaše izkušnje o pravnem znanju slovenskih pogajalcev? So znali ščititi slovenske interese?
Sicer bi mi bilo ljubše, če me tega ne bi vprašali. Žal mislim, da je bila glavna lastnost slovenskih pogajalcev, da, kar zadeva pravo morja, tega sploh niso upoštevali. Kot da so se delali, da ne vedo, kaj so fundamentalni principi mednarodnega prava, še sploh pa so se delali, kot da ne vedo, kako se po teh pravilih zariše meja na morju. Temeljni princip prava morja je namreč tako imenovani princip ratione territorii. To je najpomembnejša norma mednarodnega prava morja, ki govori o tem, da pravzaprav morja od obale ne moreš ločiti. Ne moreš z eno nogo stati na kopnem, v eni državi, z drugo pa v morju, v drugi državi. Slovenski pogajalci o tem, zaradi Memoranduma o Piranskem zalivu, ki je govoril o celovitosti, seveda niso smeli govoriti. Govorili pa so o različnih drugih metodah določanja meje, ki se sicer na morju sploh ne uporabljajo. Zato pa vam pravim, da me o tem raje ne sprašujte. Ne bi se rad pritoževal ali koga užalil sedaj, ko se poskušamo dogovoriti.
Neuradno sedaj Slovenija želi, da bi državi spor glede meje v Piranskem zalivu reševali s pomočjo meddržavnega sodišča v Haagu. Mislite, da bi morala Hrvaška, ki je sprva predlagala mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, to sprejeti?
Govorim seveda osebno, ne v imenu države. Moje mnenje je, da je to izredno pameten predlog. Od vseh sodišč, pred katera so države v zvezi z interpretacijo konvencije o pravu morja dolžne iti, je po moje najboljše prav meddržavno sodišče v Haagu. Sicer še vedno mislim, da Slovenija pred to sodišče noče. A denimo, da se motim. Denimo, da se je sedaj Slovenija odločila za Haag. Potem menim, da je to zelo velika sreča za eno in za drugo stran. Predvsem zato, ker bo to zelo dobro vplivalo na slovensko in na hrvaško vlado, ki se bosta lahko veliko lažje branili pred skrajnimi nacionalisti.
Piše Borut Mekina