Cene letijo v nebesa

Slovenska inflacija se namreč viša že od marca letos, tako da je bila julija že štiriodstotna oziroma najvišja med državami trinajsterice z evrom. Slovenija je z julijem prvič presegla zloglasni maastrichtski kriterij ter za dvakrat presegla ciljni prag Evropske centralne banke in povprečje EU. Premier Janša in finančni minister Andrej Bajuk sta zaskrbljene glasove glede inflacije zadnjih šest mesecev zavračala z visoko gospodarsko rastjo. Vprašanje inflacije sta dejansko ignorirala, češ da imajo države z visoko gospodarsko rastjo že po definiciji visoko inflacijo.
Ekonomisti pa niso prepričani, da bodo predlagani vladni ukrepi dovolj učinkoviti za zmanjšanje inflacije.
Dušan Mramor, nekdanji finančni minister, v vladne ukrepe ni prepričan: »Zaveza za znižanje proračunskega primanjkljaja je ustrezen odgovor, kot tudi nadaljevanje acikličnega prilagajanja trošarin. Ostali ukrepi pa ne zadevajo povsem bistva problema, namreč nujno potrebnega povečanja konkurenčnosti v nemenjalnem sektorju oziroma nadzor nad stroški s strani države, kjer ima v tem sektorju vpliv in kjer povečanje konkurenčnosti ni možno.« Vodja poslanske skupine Zares, ekonomist Matej Lahovnik meni: »Vlada se je problema inflacije lotila šele, ko je ta iz ekonomskega prerasel v političnega.« Po mnenju Bogomirja Kovača je v tržni ekonomiji dvigovanje cen relativno nemogoče preprečiti, če se ne ukrepa pri korenih: »Vlada trgovcem ne more preprečiti dvigovanja cen z večjim kartelnim nadzorovanjem, kot obljublja. Edino pravo zdravilo je spodbujanje konkurence in sistematično spodbujanje odpiranja trgov.«

Piše Urša Marn