Intervju

Slišati je bilo ugibanja o tem, ali ni razlog za vašo kandidaturo predvsem želja, da bi širšo javnost opozorili na nesoglasja, ki že leta trajajo med invalidskimi organizacijami pri nas. Nekateri so se spraševali, ali je to pravi način za opozarjanje na to dokaj specifično problematiko. Zakaj pravzaprav kandidirate za predsednico države?
Zavračam takšne očitke. Kot sem že dejala, gre za to, da morajo biti pravice in obveznosti za vse enake. Sama se nikoli nisem dojemala determinirano znotraj fizičnih hendikepov in tudi ne razmišljam tako, zato to dejanje nima zgolj tega pomena. Sem pa tukaj mogoče najbolj doma. Invalidska problematika je pač moja praksa, po stroki pa sem filozofinja in sociologinja kulture.
Poudariti moram, da ne želim, da bi se samo zato, ker sem na vozičku, do mene obnašali kakorkoli drugače kot do drugih kandidatov. Po svoje pa nazadnje vseeno vedno pristanemo pri tem, da se pogovor z mano zoži na invalidsko problematiko, drugi kandidati pa vprašanj v slogu, kako se počutite, ne dobivajo, ker so zanje preprosto nepredstavljiva.

Kako gledate na politiko sedanje vlade?
Strinjam se s tem, da se zadnje čase stopnjujeta vladina samovolja in brezbrižnost do državljank in državljanov. Včasih je prav grozno opazovati, kako nimamo nobene moči, da bi dejansko postavili mejo tej moči, tej oblasti. Čeprav, ko se spomnim, kako je bilo prej, moram žal ugotoviti, da tudi prej prav rožnato ni bilo.

Se vam zdi, da sedanja vlada vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, rešuje ustrezno? Se vam zdi recimo sprejemljivo, da družina Strojan deset mesecev po tistem, ko je bila ob asistenci države prisiljena zapustiti svoj dom v Ambrusu, še vedno nima novega doma?
To je nesprejemljivo. Tudi ob teh dogodkih sem napisala pismo, kjer sem dobesedno morala izraziti revolt do tega, da je bilo to dopuščeno v državi, ki se ima za demokratično. Ob tem se zdi, da so človekove pravice in institucije tu zgolj zato, da krasijo imena in da imajo kup strokovnjakov, ki so tam zaposleni … Tudi odbori v državnem zboru se bolj ukvarjajo s tem, kaj je rekel ta ali oni poslanec na kakšni seji, polni so osebnih zgodb in egotripa, za stiske ljudi in za vsakodnevne kršitve njihovih temeljnih pravic pa jim je malo mar.

Pogovarjala se je Vanja Pirc