Afera Strojan

Po letu dni začasnih domovanj, neštetih obljub in domnevnih novih trajnih lokacij se je glava družine Elka Strojan skupaj ženskami in otroci odločila, da se vrne na svojo zemljo v Ambrus. Par dni za tem je ducat Strojanov obiskal tudi naš fotograf Borut Peterlin. Med debato se mu je Elka potožila, da so policisti pravkar prepovedali vstop v vas njenemu sinu Mirku in to kljub temu, da jim je zgolj pripeljal hrano. Borut se je zato odpravil do Mirka in iz prodaje umaknjene pekovske izdelke odpeljal Elki. Zakaj se je Slovenec Borut v Ambrusu lahko prosto gibal, Rom Mirko pa ne?
Jasno zato, ker je to ločnico začrtala policija, ki je postavila cestne zapore okoli zemljišča Strojanovih in romske kriminalce ločila od ostalega poštenega prebivalstva. Vendar zakaj je policija to sploh storila? Tudi zato, ker je generalna državna tožilka Barbara Brezigar preprečila preiskavo s strani oblasti zaukazane akcije popolnega policijskega nadzora romske družine med bivanjem v begunskem centru v Postojni. Romom, ki so jim bile večkrat kršene najosnovnejše in najstrožje varovane človekove pravice, je odrekla pravno varstvo, vrhu vladajoče politike pa rešila riti.
Ko pa je profesorica procesnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Katja Šugman Stubbs za Komisijo za preprečevanje korupcije izdelala strokovno mnenje o zadevi Strojan, je Barbara Brezigar izjavila: »Nedopustno je, da predstavnik druge državne institucije zaprosi Pravno fakulteto, da kontrolira delo Vrhovnega državnega tožilstva. Tega kot generalna državna tožilka ne bom dopustila.« Tako se je začel spopad generalna državna tožilka proti Pravni fakulteti.

Piše Peter Petrovčič