Intervju

V zadnjih letih se kot politično prikladen argument ob ponavljajočih se tragedijah, ki spremljajo poplave, omenjajo podnebne spremembe in posledično vse bolj ekstremni vremenski pojavi. Na vreme se pač vsak spozna, komentira dr. Lidija Globevnik z Inštituta za vode, voda pod zemljo pa nas posebej ne skrbi. A ravno tam tiči srž problema, tako za suše kot za poplave, trdi hidrologinja. Za marsikatero tragedijo je kriva predvsem prostorska politika, ki ne dohaja interesov novih investitorjev.

Ponavadi namreč mislimo, da so takšne tragedije posledica podnebnih sprememb. Klimatologi trdijo, da je vse več ekstremnih vremenskih pojavov.
Že, toda do takšne škode, ki se je zgodila v Železnikih, bi lahko prišlo tudi ob manjšem nalivu. Količina dežja ni edini dejavnik. Kot smo lahko videli, so se dol po reki Sori valili kupi peska, skal, drevja in hlodov. Ti hlodi niso bili posejani po gozdu, ampak so bili očitno uskladiščeni ob reki in pripravljeni za odvoz. Do iste situacije je prišlo pred dvema letoma v Posavju. Voda pač teče tja, kjer ima prostor, in s seboj nese material, ki ga pobere ob poti. Ko enkrat takšni hlodi udarijo v opornik mosta, ki ni dovolj utrjen ali pa je lesen in načet, se bo porušil in količina z vodo odplaknjenega materiala se še poveča. Ali pa bo voda predrla brežino in začela s seboj nositi dodatne kamne in beton. Ta material, ki ruši vse pred seboj, je seveda katastrofa. Vendar nam mora biti jasno, da tak deroči hudournik ni posledica podnebnih sprememb, ampak je posledica toka vode navzdol. Stvari pač padejo dol.

Kdo je potem za to odgovoren, če vemo, kje je problem?
Seveda ni enega krivca. Težko je kriviti ministrstvo ali občinske uprave, saj se je denimo v zadnjih letih zmanjšala celo sposobnost občanov, ki bi lahko takšne dogodke predvideli. Ljudje namreč vse več živijo v hišah, ob računalnikih ali televizijah in so veliko manj z naravo. Nekoč, ko so delali po poljih, so opazovali naravne dogodke in jih preprečevali. Gotovo niso postavljali hlodov meter od brežine ali gradili hiše skoraj v potokih.

Se je ta vlada odločila za kakršnekoli ukrepe, s katerimi bi se stanje izboljšalo?
Žal ne. Sedaj celo spreminjajo prostorsko zakonodajo tako, da bi že tako ali tako kratke postopke pri pridobivanju gradbenih dovoljenj še skrajšali, zato da bo investitorjem, ki so željni razvoja, še lažje graditi. Sedaj naj bi od pobude do pridobitve gradbenega dovoljenja preteklo največ pol leta, kar pomeni, da praktično časa za kvalitetno usklajevanje in iskanje najboljših rešitev ne bo več. To je po mojem mnenju korak nazaj. Nekoč so se gradbena dovoljenja izdajala na podlagi dobro pretehtanih prostorskih planov občine, preverjenih s strani državnih inštitucij, ki so zajemali natančne pogoje (tudi tehnične). Danes lokacijska informacija ni dovolj specificirana za dobre in usklajene tehnične rešitve. Celovitih rešitev ni več. Tako je v skoraj vseh naseljih, ki smo jih zgradili v zadnjih letih. Po novi zakonodaji naj bi država dala občini na razpolago velikokrat tudi ne dovolj natančne podatke. Usklajevanje bo potekalo le na ravni občin, kar bo imelo za posledico neusklajene politike med občinami.

Piše Borut Mekina