Neujetost v čas

Še pred nekaj meseci je fotografski arhiv Diega Andrésa Gómeza ležal na tleh v kotu pisarne studiobotasa. Fotografije, negativi, diasi so bili v najrazličnejših vrečkah, papirnatih, plastičnih, škatlah, fotografskih in kar nekakšnih, kuvertah, popisanih in pa tudi čisto belih …
»Nemogoče,« mi je spontano ušlo.
»Mogoče,« je mirno odgovoril oblikovalec Boštjan Botas Kenda. »Osmega oktobra bo na otvoritvi razstave tudi knjiga.«
In knjiga je tu.
Seveda to ni klasična monografija. Zares ne vem, ali bi bilo sploh spodobno, da bi bila Diegova fotografska zapuščina lično zložena v očarljivo knjigo.

Piše Meta Krese