Kaj bo, če bo tisoč glasov razlike?

V petek je na tiskovni konferenci vodja poslanskega kluba LDS Jožef Školč izrekel za demokracijo grozljivo domnevo. Po njegovem mnenju bi se lahko zgodilo, da bodo rezultati bližnjih volitev za predsednika republike vprašljivi, posledično pa bosta vprašljivi legalnost in legitimnost izvoljenih kandidatov. Volitve bi bile tako neregularne.
Zakaj takšna domneva? Državna volilna komisija je 9. oktobra sklenila, da bo vsem volivcem, ki imajo v tujini stalno prebivališče, poslala glasovnico s priloženo volilno karto. Način glasovanja v tujini živečih volilnih upravičencev je bil doslej drugačen. Glasovali so samo tisti, ki so vnaprej izrazili željo, da želijo voliti po pošti, tisti, ki so na volilni dan prišli na diplomatsko-konzularna predstavništva, in tisti, ki so bili na volilni dan v Sloveniji.
Glasovi, ki so prispeli iz tujine, doslej sicer niso odločali o rezultatu volitev, kar pa ne pomeni, da so bili nepomembni. Leta 2004 je ravno volja volivcev iz tujine (in zahteva po pravični regionalni zastopanosti) iz parlamenta izrinila Janeza Podobnika, na njegov sedež pa postavila Stanislava Brenčiča. Podobno bi lahko bilo tudi leta 2005, v času referenduma o zakonu o RTV. Preden so po pošti prišli vsi glasovi volivcev, ki ne živijo v Slovenji, je obstajala še teoretična možnost, da bo tujina zavrnila Grimsov sporni zakon in tehtnico v fotofinišu prevesila na stran nasprotnikov podržavljanja javnega medija. Možnost je bila samo teoretična in se ni uresničila. Ko so prišle vse glasovnice, je volilna komisija nove glasove preštela in ugotovila, da je za uveljavitev zakona glasovalo 961 volivcev, proti pa jih je bilo le 300. Še enkrat se je potrdilo pravilo, da so glasovi iz tujine praviloma bolj nagnjeni v desno kot v levo…

Piše Jure Trampuš