Intervju

Licenco za ustanovitev podjetja za zasebno varovanje lahko danes dobi tako rekoč vsak … Eno največjih slovenskih varnostnih služb, ki varuje lokale, pa vodi oseba, ki je bila vpletena v poskus umora v znamenitem streljanju na Fužinah. Kako je to mogoče?
Licence ne bi smel dobiti kar vsak, izpolnjevati bi moral nekatere pogoje. Zagotovo je ne bi smeli dobiti kriminalci in posamezniki iz vrst policije, specialcev, vojske, ki so bili prisiljeni oditi iz službe zaradi svojih napak. Dokler ne bo primerne zakonodaje, se ne bo nič spremenilo.

Kdo mora biti bolje usposobljen in izpolnjevati višje standarde, varnostniki, ki varujejo premoženje, ali redarji pred diskotekami, na športnih prireditvah?
Po mojem bi to morali biti redarji oziroma tisti, ki varujejo ljudi. Za delo z množico ljudi je treba vedeti precej več kot za varovanje premoženja, ker je večje tudi tveganje. To delo je bolj podobno policijskemu. Poznati je treba psihologijo množice. Z eno samo napačno potezo lahko sprožiš odziv množice, ki potem pomeni nevarnost za redarje in tudi za vse druge.

Redarji po lokalih ali na nogometnih tekmah pa so daleč od tega, da bi poznali psihologijo množice. Najemajo jih bolj glede na njihovo telesno težo … Po nekaterih podatkih se z redarstvom ukvarjajo le občasno v prostem času.
Drži, in vse to bi morala urejati zakonodaja. Zakon ne določa selekcije. Ta bi morala biti podobna tisti za sprejetje v službo v policiji. Če ne narediš psihološkega testa, se ne moreš zaposliti. Nekatere zasebne varnostne službe pa ravnajo prav nasprotno, bolj ko si agresiven, prej te najamejo za takšne naloge. Kaže tudi, da bolj zveneče ko ima podjetje za varovanje ime, raje najema nasilneže.

Piše Gregor Cerar