Intervju
Se v Sloveniji danes počutite bolj sproščeno kot pred leti?
Na to vprašanje pravzaprav ne znam odgovoriti. Očitno pa je, da se zelo sproščeno obnašajo novi oblastniki. Še več: sproščenost je postala nekakšna skupinska norma, ki legalizira oblastniški hedonizem. Sproščenih oblastnikov nisem preveč vesel, saj se lahko mimogrede prelevijo v razpuščene oblastnike. Sicer pa je moj osnovni problem v tem, ne spadam niti med levico niti med desnico, vsaj po lastni presoji ne. Sam vztrajno zagovarjam privatizacijo šolstva in zdravstva, skratka vseh družbenih dejavnosti, vsi tisti, ki naj bi jih prišteval v krog svojih somišljenikov, pa so proti privatizaciji, in to vedno bolj dosledno. Res je, da je privatizacija, ki jo je uvajal dosedanji minister za zdravstvo ali pa dosedanji minister za visoko šolstvo, nepremišljena in neodgovorna, kljub temu pa menim, da je privatizacija proces, ki omogoča bolj zrelo in tudi bolj urejeno družbo.
Nekoč ste dejali, da se imate za levičarja, da so vam zelo blizu socialdemokratske ideje. Ni mi najbolj jasno, vsaj iz slovenskega konteksta, katere ideje so to, so to ideje Janševih ali Pahorjevih socialdemokratov?
Moram reči, da mi nista blizu niti Janša niti Pahor. Res pa je, da sem v predsedniški tekmi podprl Danila Türka. Pa ne zaradi njegovih stališč, ampak zato, ker sem verjel, da ni vpleten v strankarsko politiko, da ni nobeni stranki nič dolžan in je vsaj s tega vidika neodvisen.
Če že pravite, da se v svojem pogledu na svet znotraj levice počutite osamljenega, me zanima, kaj vas moti pri naši levici?
Slovenska levica je po mojem mnenju preveč konservativna, slovenska desnica pa naravnost nazadnjaška. Če pravim, da so levičarji konservativni, to seveda ne pomeni, da zagovarjam revolucijo. Revolucije se dogajajo le v nezrelih družbah. Sam še vedno zagovarjam tretjo pot kot edino pravo. Njena alternativa je brezpotje. Tretja pot se mi zdi sprejemljiva, predvsem zaradi tega, ker opredeljuje prihodnost na negativen način, kot proces, ki presega tako realsocializem kot kapitalizem. Sam nikoli nisem pričakoval restavracije klasičnega kapitalizma. Danes je težko govoriti, da na zahodu ali v ZDA vlada klasični kapitalizem, pa čeprav sta finančni in fizični kapital neprimerno bolj pravno zaščitena kot pa socialni ali intelektualni kapital. Na drugi strani pa tretja pot pomeni preseganje idealov socializma. Negativna opredelitev tretje poti pomeni torej preseganje kapitalizma in socializma.
Piše Jure Trampuš