Intervju

Gojmir Lešnjak - Gojc je, če ga portretiramo kronološko, partizanski otrok, ljubitelj matematike, nesojeni urejevalec krajine, začasni agronom, profesor slovenščine, improvizatorski glasbenik, psihiatrični problem nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, vsestranski igralec, heroj AGRFT, prominenten gledališki režiser in požrtvovalen direktor Kosovelovega doma v Sežani. Zasebno je ljubitelj Krasa in potovanj v neznano, uradno pa eden od najboljših in najbolj priljubljenih igralcev komičnih vlog, kar lahko potrdi 58 milijonov ljudi. V časih, ko smo v očeh oblasti vsi nečesa krivi, tudi Gojc nosi svoj greh. Pripisali mu bomo posredno krivdo za prerod partizanskih vrednot in partizanske ikonografije, saj nastopa v kar dveh gledaliških predstavah, ki širom po Sloveniji žanjeta pohvale in doživljata stoječe ovacije. Prva je satirične sorte in nosi naslov Kako smo ljubili tovariša Tita, druga pa je aktualni rimejk partizanske agitke Mateja Bora Raztrganci, ki po šestdesetih letih znova združuje slovenski narod.

Gojc, mar nisi nekoč slovenski mladeži prepeval pesmi z naslovom Policaj je palicaj?
Sem.

In potem v satirični oddaji TV Poper, ki smo jo svoj čas gledali na nacionalki, upodobil policaja Maria Lisico iz republike Škofi, ki je med obvezno avtomobilsko opremo uvrstil petlitrski kanister terana?
Ja, tudi to je res.

Lahko potem razložiš, kako je prišlo do tega, da ti je direktor Policijske uprave Koper podelil srebrni znak policije za večletno pomembno sodelovanje oziroma pomoč policiji pri opravljanju nalog, povezanih s širitvijo varnostne kulture v prometu?
No, za to priznanje se moram zahvaliti prav Mariu Lisici oziroma popularnosti, ki je je bil ta komični lik deležen v javnosti, tudi med mladimi. Po njegovi zaslugi smo začeli razmišljati, da bi lahko Maria angažirali za sodelovanje pri izvajanju preventivnih projektov policije, kar je bil moj prispevek k večji odmevnosti preventivnih dejavnosti policije.

Piše Max Modic