Intervju

2. 1. 2008

Na začetku novega leta ekonomiste po svetu skrbita predvsem padajoča vrednost dolarja in rastoč ameriški zunanji dolg. Vas napovedi, da utegne svetovno gospodarstvo ponovno pasti v krizo, kaj strašijo?
Ne, niti malo. Gre zgolj za finančno krizo, ki so jo občutile nekatere banke, ki so morale zmanjšati vrednost svojih naložb. Jasno je, da so zaradi tega nastali problemi, toda nacionalne banke se danes na takšne dogodke odzivajo povsem drugače kot nekoč. Precej bolj se zavedajo, da je gospodarstvo povezan sistem, in hitreje intervenirajo. Tudi tokrat so, zato da so banke ostale plačilno sposobne. S tem so se izognili paniki, ko banke ne bi več mogle izplačevati denarja, kar pa bi zares porušilo zaupanje v sistem.

Zakaj ste tako optimistični? Gospodarske krize se vendar pojavljajo ciklično in so tako rekoč nujen pojav v kapitalizmu. Brez njih ni novega začetka.
Dobro, priznam, da se je zaradi intervencij centralnih bank skoraj vsepovsod dvignila inflacija. To je res sistemska težava. Vendar ne gre toliko za gospodarsko krizo. Finančni sistem ni ogrožen, poleg tega nikoli ne obstaja kriza kot taka. Če so sedaj banke dobile udarec, so na drugi strani mnogi od tega tudi profitirali. Banke so izgubile denar, saj niso mogle izterjati kreditov, s tem pa so pridobili lastniki oziroma kreditojemalci. Nekdo v ZDA, ki ima razmeroma nizke prihodke, je verjetno pred leti dobil kredit zato, da je kupil hišo. Tega kredita ne sedaj in ne prej ne bi dobil, ker je bil prepoceni. Zanj pomeni ta kriza dvojno prednost. Po eni strani zaradi nizkih obresti, po drugi strani pa zato, ker je kredit sploh dobil.

So torej po vašem časi globokih gospodarskih kriz, ki smo jim bili priča v preteklosti, mimo?
Mislim, da so. ZDA so, denimo, še vedno v obdobju dolgo trajajoče prosperitete, ki je ni bilo nikoli prej v zgodovini. Veliko je seveda odvisno tudi od različnih psiholoških dejavnikov, kot so pričakovanja in zaupanja v sistem. A tudi če pogledam s tega vidika, krize ni videti. Nagnjenost k porabi se v ZDA ni zmanjšala, kvečjemu obratno. Ljudje kupujejo še več, posli gredo zelo dobro. Kot že povedano, pa se je spremenilo predvsem delovanje centralnih bank, ki preprečujejo, da bi gospodarstva zdrsnila v dlje časa trajajoče recesije.

Pogovarjal se je Borut Mekina

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja