Intervju

Zadnja leta je rojstev spet več. Leta 2006 je bilo rojstev celo za štiri odstotke več kot leto poprej. Smo na podlagi tega že lahko optimistični?
Ne. Gre samo za začasno zvišanje. Tudi pozitivni naravni prirast je samo začasen in ni le posledica številnejših rojstev, pač pa tudi tega, da je manj ljudi umrlo.
Število rojstev v posameznem koledarskem letu ni odvisno samo od tega, koliko otrok si pari želijo imeti, temveč tudi od tega, kdaj jih želijo imeti. Ker se je želji po vedno manj otrocih od prve polovice osemdesetih let pridružila še želja po vedno kasnejšem rojevanju otrok, se je povprečna starost žensk ob rojstvu otrok začela zviševati, število novorojenih otrok pa zmanjševati. Sedaj se rojevajo tako imenovani odloženi otroci. Med letoma 2005 in 2006 se je najbolj povečala rodnost žensk, starih od 29 do 32 let. Pri ženskah, mlajših od 26 let, se rodnost še vedno zmanjšuje. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka se je od začetka 20. stoletja do sredine sedemdesetih let zniževala. Šele od takrat se spet zvišuje, tako da smo danes dosegli raven s konca 19. stoletja.

Piše Urša Matos