Fantje iz zadnje sobe

Teksas je bogat z ekscentriki. Ko so sami s sabo, verjetno umirajo od dolgčasa, toda ko jim daš oder, zaživijo. Spomnite se le Busha. Ali pa Charlieja Wilsona. Težko se ga boste spomnili, ker se ga nihče več ne spomni. Ali bolje rečeno, nihče se ga ne bi več spomnil, če ne bi Mike Nichols nedavno ekraniziral njegove kariere. Že naslov Vojna Charlieja Wilsona pove veliko, skoraj vse – še več, tako rekoč vse pa pove dejstvo, da je Charlie zlomil Sovjetsko zvezo. Ne papež. Ne ekonomija. Ne perestrojka. Ne sanje o svobodi. Charlie! Ko ga je James Woolsey, direktor CIE, leta 1993 skrivaj odlikoval, je namreč rekel: »Poraz oziroma zlom Sovjetske zveze je eden izmed največjih dogodkov v zgodovini sveta. V tej bitki je bilo veliko junakov, toda posebno priznanje gre Charlieju Wilsonu.« Dvomim, da je CIA skrivaj odlikovala papeža. Charlieja pač. Kdo hudiča je ta Charlie Wilson? Nič, le človek, ki je zlomil Sovjetsko zvezo. Le človek, ki je zlomil komunistični imperij, heh, »Imperij zla«. In to pomotoma. Ne da bi vedel, kaj počne.

Piše Marcel Štefančič, jr