Intervju

Republiški stanovanjski sklad od ponedeljka sprejema vloge za nakup 364 stanovanj v Postojni, Mariboru, na Jesenicah in v Novem mestu. Cena se giblje med 1200 in 1500 evrov za kvadratni meter, kar je nižje od tržnih, vsaj v Ljubljani … Kako bo ta razpis vplival na slovenski nepremičninski trg?
Zagotovo je to dodatna ponudba, ki zadovolji del povpraševanja, in ta del se umakne s trga. Zato ne moremo reči, da je vse skupaj brez učinka. Na nekaterih lokalnih trgih je lahko učinek takšne poteze celo velik. Se pravi, če je na nekem trgu razmeroma majhen presežek povpraševanja po stanovanjih ali presežka sploh ni, potem ima lahko takšen ukrep kar velik učinek. Lahko zaustavi krepko rast cen stanovanj ali cene celo zniža. Na trgih, kjer je veliko povpraševanja po stanovanjih, kjer se s takšnimi razpisi zadovolji zgolj del povpraševanja, pa kakšnega izjemnega učinka niti ne more imeti. Tak trg, kjer skladove akcije zadovoljijo le majhen del povpraševanja, je na primer Ljubljana. Ker je povpraševanja po stanovanjih tu še vedno veliko, cene stanovanj še naprej rastejo.

Verjetno veliko o ponudbi stanovanj in povpraševanju po njih pove že podatek, da je sklad nazadnje v Ljubljani ponudil 60 stanovanj, zanje pa se je potegovalo kar 3300 kandidatov.
Tako je. Res pa je tudi, da je bil del teh prošenj špekulativnih. Če se sprehajate denimo po Poljanskem nabrežju v Ljubljani, kjer je stanovanjski sklad prodajal stanovanja, lahko vidite, da je del stanovanj praznih. Pogoje je mogoče prilagoditi tako, da uspeš tudi na skladovem razpisu.

Piše Vanja Pirc