Intervju

Mediji v Sloveniji so eksplozijo pred Mercatorjem predstavili kot znak poslabšanja slovensko-srbskih odnosov. Kakšni so pravzaprav slovensko-srbski odnosi?
Ni razlogov, da bi bili slabi, čeprav bi lahko bili tudi boljši. V naših odnosih bi v politiki in gospodarstvu potrebovali le več vzajemnosti. Ko gre za države, nastale na območju nekdanje Jugoslavije, imam vtis, da te vzajemnosti ni tedaj, ko jo najbolj potrebujemo. Države, nastale na tem območju, včasih kažejo živo zanimanje za dogajanje v Srbiji, toda pogosto nekako nekonstruktivno. In to ni dobro. V politiki, ki jo izvajam, se trudim, da ne bi bilo vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, čeprav je tu še veliko stvari, ki so ostale še iz časov razpada Jugoslavije, od vprašanja delovne dobe prek vprašanja pokojnin, beguncev do stanovanjskih pravic in podobno. Trudim se, da bi se vsa ta vprašanja reševala na ravni strokovnih skupin brez vmešavanja politike, saj bi politika samo odprla stare rane.

Zdi se, da se pogovarjamo v usodnem trenutku – Kosovo še ni neodvisno, toda za 17. februar je že napovedana osamosvojitev. Kako se misli odzvati vaša vlada? Bo to le lokalni vihar?
Mislim, da bo to več od krajšega lokalnega viharja in da bodo posledice veliko trajnejše. V zadnjih dveh letih je Srbija oziroma njena pogajalska skupina z vztrajnostjo, zavzemanjem za spoštovanje mednarodnega prava in resolucije 1244 Varnostnega sveta OZN dosegla velik napredek in kosovsko vprašanje, za katero so obstajali poskusi, da se predstavi kot nepomemben, lokalen problem, ki je »sui generis«, torej poseben primer, ki nikoli ne bo vplival na noben podoben primer na svetu, predstavila kot globalen problem. Najboljši dokaz za to je, da vprašanje Kosova EU, ZDA, Rusija in druge velike sile uvrščajo med druga resna mednarodna vprašanja. Ne gre torej za vihar v kozarcu vode, saj je dogajanje veliko resnejše zaradi občutljivosti odnosov v regiji, nevarno pa je zaradi obsežnejših posledic, ki jih lahko ima. Težava je še večja tudi zato, ker glavno vprašanje, zaradi katerega sta OZN in Kfor dobila mandat na Kosovu – to pa je vprašanje človekovih pravic predvsem Srbov in Nealbancev –, sploh ni rešeno. Položaj je zelo slab, saj se je od leta 2003 pa do danes od politike »standardi pred statusom« prešlo na politiko »status pred standardi«, sedaj pa je v veljavi politika »status brez standardov«. Razmere na Kosovu so zapletene, kosovske institucije pa niso obstojne, saj jih najeda korupcija, kar je poseben problem.

Piše Svetlana Vasović - Mekina