Javno mnenje in oblast

Dr. Vlado Miheljak, profesor in raziskovalec na FDV, Ljubljana, kolumnist Dnevnika

Izvajanje javnomnenjskih raziskav zna biti nadvse tvegano početje. Lahko vas tudi zaprejo. Če nepravilno merite. Denimo, leta 2002 so v Iranu postavili pred sodišče in nato zaprli v zloglasni zapor Evin vodjo nacionalnega javnomnenjskega inštituta NIRS Behruza Geranpayeha, ker je »fabriciral laži o Iranu in islamski republiki«. Namreč agencija je dvakrat nepravilno, čeprav ne tudi napačno izmerila, da je kar 75 odstotkov vprašanih za to, da Iran obnovi diplomatske odnose z ZDA. Ni povsod kot v Iranu, a politika, še zlasti tista, ki je na oblasti, ne mara javnomnenjskega raziskovanja razpoloženja ljudstva. Pravzaprav ga mara toliko in tako dolgo, dokler in kolikor daje ugodne rezultate. Malo politikov je takih, ki jim je resnično vseeno za »ankete«, ki jim je vseeno, kakšen rezultat sporočajo. Zdi se obratno: bolj ko jih zavračajo, bolj resno jih jemljejo. Pravzaprav se jih bojijo. Zakaj pa bi sicer nekdo toliko energije porabil za pojasnjevanje anket, če meni, da je njihova vrednost nična?

Piše dr. Vlado Miheljak, profesor in raziskovalec na FDV