Komu koristi sprevračanje zgodovine?

Revizija zgodovine, zlasti relativizacija zgodovine partizanskega prispevka k osvoboditvi, poteka na več načinov. Izhodišče pa je relativizacija pojma kolaboracije.

Povojno evropsko (in svetovno) ureditev so ukrojili zmagovalci in je temeljila na protifašizmu. Evropska skupnost se je na politični ravni začela graditi s francosko-nemškim premagovanjem razlik. Del tega je bila tudi denacifikacija v Nemčiji (ne pa tudi v Italiji). Razširitev Evropske unije pa je bila večplasten pojav: ni namreč vnesla le izrazito pozitivnih procesov, ampak tudi številne travme novih članic, ki želijo svoje notranje težave pri vrednotenju preteklosti razširiti na celotno EU in v svojih državah, pa tudi na ravni EU vsiliti svoj pogled na preteklost.

Pišeta Dr. Jože Pirjevec, zgodovinar, profesor na Univerzi v Trstu in dr. Božo Repe, zgodovinar, profesor na Univerzi v Ljubljan