Intervju

Prvi položaj vam je vzel minister za kulturo, drugega ste se odločili zapustiti sami zaradi osebnih razlogov. Vaši kolegi iz Nacionalnega sveta za kulturo so v izjavi za javnost zapisali, da se ob tem ne morejo izogniti vtisu, da je resnični povod za vaš odstop način imenovanja novega ravnatelja Drame, ki je bil za vas ponižujoč.
No, do tega sklepa ni težko priti. Bilo bi nekakšno sprenevedanje, če se po napovedani zamenjavi v Drami drugje ne bi nič spremenilo. V Nacionalni svet za kulturo sem bil pred štirimi leti imenovan kot ravnatelj Drame. Ker kot zasebnik vanj najbrž ne bi bil imenovan, se mi je zdelo prav, da se umaknem tudi iz tega organa, ki ga sicer imenuje državni zbor, a vendarle predstavlja civilno družbo. Jasno pa je, da je želela biti to tudi gesta, ki so jo moji kolegi v svoji izjavi dobro povzeli. Seveda so razlogi za odstop osebni, ker sem se zanj odločil kot oseba, posameznik z lastno identiteto, ne razdeljen na dve ločeni polovici.

Vas je presenetilo, da vas minister ni vnovič predlagal za ravnatelja Drame?
Mene preseneča vse manj stvari. Menim pa, da je bil ta postopek, čeprav formalno najbrž ustrezen, vsaj nekoliko nenavaden. Kolikor sem se o tem, kako potekajo tovrstne izbire, pozanimal v Evropi, ugotavljam, da na takšen način že od časov realnega socializma ni nihče zamenjal direktorja kakšnega nacionalnega gledališča ali podobne institucije.

Piše Vanja Pirc