Izredna seja državnega zbora o korupciji

Povod za razpravo o koncentraciji kapitala in medijskem lastništvu je bilo nedavno razkritje lastništva Kolonela, ki ima pomembno mesto v lastništvu Pivovarne Laško, ta pa v Delu in Večeru. Po mnenju koalicije je za takšno in podobne zgodbe kriva prejšnja vlada, ker je omogočala nedelovanje in podreditev nadzornih institucij, pomanjkljivo zakonodajo ter politično in sorodstveno kadrovanje in povezanost.

Na očitke opozicije, da je imela sedanja oblast za popravo stanja na razpolago skoraj štiri leta, je koalicija odgovarjala, da se čez noč ne da popraviti slabosti iz preteklosti, zato se posledice kažejo še v tem mandatu. Gospodarski minister Andrej Vizjak je navzoče spomnil, da se je ta vlada že spopadla s temi izzivi in da je že zagotovila, da nadzor v za to pristojnih institucijah poteka bolj učinkovito kot doslej. Izrazil je tudi prepričanje, da bomo v teh primerih deležni tudi sodnega epiloga.

Opozicija pa je večkrat poudarila, da se je večino prevzemov zgodilo v mandatu te vlade. Po njihovem mnenju niso problematične le zgodbe okoli Pivovarne Laško, Istrabenza in Merkurja, temveč tudi druge odmevnejše prodaje, kot so Mercator, Iskraemeco, Slovenska industrija jekla in Paloma.

Poslanci iz opozicijskih vrst so bili kritični tudi do odmerjenega časa za razpravo, saj ji je bilo za razpravo odmerjenega bistveno manj časa kot koaliciji. Ob tem so opozorjali še, da vlada le nekaj mesecev pred volitvami s predlaganimi sklepi sama sebi nalaga nove obveznosti in da je bila današnja seja populistična in cenena predvolilna kampanja.

Svoj pogled na obravnavano problematiko je nepričakovano predstavil tudi premier Janša. Zatrdil je, da sta bila gospodarski kriminal in korupcija belih ovratnikov leta 2005, ko je ta vlada nastopila mandat, del sistema. Slovenija je nato po Janševih besedah vzpostavila strukture, ki so se sposobne boriti proti gospodarskemu kriminalu in korupciji belih ovratnikov. "Če kdo računa, da se bo ta zgodba končala čez tri mesece, dela račun brez krčmarja," je poudaril.

Premier je spregovoril tudi o razvpitem sestanku v njegovem kabinetu avgusta 2005 in ob tem pojasnil, da vlada ni bila lastnica deležev v Mercatorju in jih tudi ni prodajala. O omenjenem sestanku po njegovih besedah obstaja verodostojen dokument, ki ga je podpisala tedanja državna sekretarka na ministrtsvu za gospodarstvo, in iz njegove vsebine izhaja, da na sestanku ni bilo govora o prodaji Mercatorja. To je državna sekretarka zagotovila tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo.

Po Janševih besedah je očitek, da je vlada prodala oz. zamenjala deleže v Mercatorju, da bo obvladovala medijski prostor v Delu, absurden. Ob tem je izpostavil statistike, iz katerih je razvidno, da je Delo izrazito protivladni časopis, v katerem po treh mesecih predsedovanja Slovenije EU ni bilo niti ene pozitivne besede o predsedniku Sveta EU, časnik pa je ob tem objavil 27 negativnih prispevkov.

DZ je za izboljšanje stanja o problematiki koncentracije kapitala in medijskega lastništva sprejel 12 sklepov. Vlada naj med drugim z ugotovitvami glede te problematike DZ seznani v 30 dneh, morebitne spremembe zakonodaje pa naj DZ predlaga v 60 dneh. Preuči naj tudi možnost ustanovitve finančne policije.

Slednje je DZ sprejel kot dopolnilo k sklepu, naj vlada preuči stanje kadrov pri ustreznih institucijah, ki se ukvarjajo s problematiko koncentracije kapitala ter v primeru nezadostne kadrovske zasedbe zagotovi sredstva za zaposlitev ustreznega kadra. Zelo podoben predlog je podal tudi Zares. Medtem je Lipa vztrajala, naj vlada s temi postopki nemudoma začne, česar pa DZ ni podprl.

Na predlog odbora za gospodarstvo je DZ danes soglašal, naj vlada pripravi celovito informacijo o poteku koncentracije kapitala v Pivovarni Laško, Istrabenzu in v Merkurju. Preuči naj tudi vse vidike prevzema Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško. DZ je ob tem Banki Slovenije predlagal, naj preveri, kakšna je bila vloga poslovnih bank v teh treh zgodbah in v drugih s koncentracijo kapitala povezanih postopkih.

DZ je ugotovil, da je zaradi na trgu prevladujoče medijske koncentracije, ki jo predstavljajo pomembni lastniški deleži več medijev povezanih oseb v lastni enega lastnika, ogrožena ustavna pravica državljanov do celovite in objektivne informiranosti. Vlada naj zato v okviru pristojnosti preuči vprašanje zakonitosti v postopkih ugotovljene koncentracije kapitala in medijskega lastništva ter sprejme ukrepe za zagotovitev več konkurenčnosti in pluralnosti na medijskem področju.

Poslanci so še ugotovili, da so mnogi današnji lastniki podjetij v preteklosti prišli do lastništva ali solastništva tako, da so prek državnih bank najeli visoke kredite, ki so jih zavarovali s še ne kupljenimi delnicami. Zato naj vlada preuči možnost priprave zakona, ki bo omogočil, da so pogodbe, ki so omogočale nakupe s krediti, za katere se ali se je jamčilo s kupljenim premoženjem, nične.

Lipa je predlagala, naj vlada v okviru svojih zmožnosti pristopi k začasni prepovedi privatizacije vsega državnega premoženja, česar pa DZ ni podprl. Prav tako ni dobilo podpore dopolnilo k sklepu o kreditiranju prevzemov, ki ga je podal Zares, naj "DZ vlado opozori, da je dolžna omogočati pluralizem mnenj, kritiko in nadzor oblasti, kakor je dolžna onemogočati politične in druge monopole na kateremkoli področju". (STA)