Vrh EU- ZDA le protokolarno srečanje na zanimivem koščku nebes?

Sedem let po svojem prvem obisku države, ki jo je kasneje opisal kot 'zanimiv kos nebes', bo ameriški predsednik George Bush znova prišel v Slovenijo. Namen obiska, udeležba na rednem letnem vrhunskem srečanju Evropske unije in Združenih držav Amerike, pa za zdaj ostaja v senci priprav na nemoten in predvsem varen postanek najbolje varovanega človeka na svetu. Prav tako je bila pozornost javnosti, bolj kot na pričakovane zaključke srečanja, strnjene v skupni izjavi, usmerjena na pomislek glede namestitve ameriških vojakov na naših tleh in na protokolarni zaplet med slovenskim predsednikom države in vlade glede poteka obiska in vlog njunih spremljevalk pri gostitvi soprog ameriškega predsednika in predsednika Evropske komisije.

Le George in Janez ali tudi Danilo?

V kabinetih predsednika vlade in države sprva zanikano medijsko poročanje o 'prerivanju' glede protokola obiska je najprej ovrglo sredino vladno sporočilo, da je ob usklajevanju poteka dogodka pred mesecem dni gostitelj srečanja predsedujoči Evropskemu svetu premier Janez Janša na predlog predsednika republike v predlog programa vključil tudi dvostransko srečanje med slovenskim in ameriškim predsednikom. Dan zatem so iz urada slovenskega predsednika zatrdili, da Danilo Türk tega ni predlagal in prav tako ni prosil za vključitev svoje soproge v damski del obiska. Zapisali so tudi, da urad pričakuje protokolarno korektnost in spoštovanje ustavnih določb o položaju predsednika republike. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da ob obisku predsednika tuje države tega sprejme predsednik Slovenije, čeprav v konkretnem primeru ne gre za obisk, namenjen dvostranskemu sodelovanju med Slovenijo in ZDA. Pri protokolu pomembno vlogo igra tudi to, kdo je gostitelj srečanja, zato je po prepričanju vlade jasno, da bo ameriškega predsednika sprejel slovenski premier.
Kakorkoli, zdaj je jasno, da se bosta z ameriškim predsednikom srečala tako Türk kot Janša, soprogo Lauro Bush pa bosta poleg premierjeve spremljevalke Urške Bačovnik spremljali še soproga zunanjega ministra Marjetica Rupel in soproga predsednika Barbara Miklič Türk. Bolj kot prepričljivost obeh strani pri razlagah domnevno jasnih in že ustaljenih pravil protokola, se zaplet zdi kot prestižni in na pozornost volivcev usmerjeni boj, do katerega pa pri nas ni prišlo prvič. Spomnimo le na zaplet med predsednikom vlade in že pokojnim tedanjim predsednikom Drnovškom o govorniku na lanskoletni proslavi ob dnevu državnosti.

(Omejeno) suverena Slovenija

Za zagotavljanje varnosti med obiskom tujih državnikov v Sloveniji so odgovorne slovenske varnostne sile, toda v konkretnem primeru je jasno, da bremena varnosti ameriškega predsednika njegova tajna služba ne bo prevalila na naše varnostne sile. Množica ameriških agentov je v ta namen v Slovenijo prišla že pred več dnevi, zaradi dejstva, da bo ameriški predsednik po zdaj znanih podatkih potoval le z letališča do Brda pri Kranju in nazaj, pa se varnostni vidik obiska ne zdi pretirano nepredvidljiv. Posebni ukrepi pred in po pristanku letala Air Force One, zapore določenih cest in prepoved parkiranja ob njih so bili vsi pričakovani, obenem pa je slovenska vlada sklenila še sporazum o začasni namestitvi ameriške vojske za varovanje pred nevarnostjo iz zraka. Podrobnosti sporazuma, ki je po pojasnilih vlade skladen s Severnoatlantsko pogodbo in slovensko zakonodajo in torej dovoljuje, da pri nadzoru slovenskega zračnega prostora sodelujejo tudi vojaki in letala zavezniških držav, niso znane. Obrambni minister Karl Erjavec pa je zatrdil, da ameriška letala ne bodo smela ukrepati brez njegovega predhodnega soglasja. Koliko bi to držalo ob morebitnem primeru, ki bi po mnenju ameriških vojakov predstavljal grožnjo za življenje ameriškega predsednika, lahko le ugibamo, z upanjem, da do česa takega sploh ne bo prišlo. Proteste zaradi obiska ameriškega predsednika je za zdaj napovedalo le študentsko gibanje Avtonomna tribuna, v bližini prizorišča pa večjih množic ni pričakovati.

Skromne napovedi sklepov vrhunskega zasedanja

Vrhunska zasedanja Evropske unije in Združenih držav Amerike že običajno ne veljajo za dogodke, na katerih se sprejemajo ključne politične odločitve, ki bi bistveno vplivale na življenje ljudi na obeh straneh Atlantika. Tudi tokratno, kot kaže, ne bo izjema. Po besedah zunanjega ministra Dimitrija Rupla na predstavitvi zasedanja v Evropskem parlamentu bodo voditelji sprejeli več mesecev usklajevano skupno deklaracijo, ki naj bi bila 'kratek, jedrnat dokument z močnimi političnimi sporočili'. V njem se bodo po Ruplovih besedah dotaknili 'regionalnih vprašanj, globalne varnosti, transatlantskega gospodarskega partnerstva in svetovnih izzivov, vključujoč podnebne spremembe in energetiko. O večini teh tem naj bi sicer govorili tudi na zasedanju - konkretneje o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, Zahodnemu Balkanu, Srednji Aziji, Kavkazu in Iranu, trgovinskih sporih med ZDA in Unijo in pogajanjih o liberalizaciji trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije, skušali naj bi tudi določiti datum za podpis sporazuma med EU in ZDA o varnosti v letalskem prometu. Napredek pri vključevanju vseh držav članic Unije v sistem Visa Waiver (Slovenija je vanj vključena), ki bi državljanom teh držav omogočil potovanje v ZDA brez vizumov, pa naj bi dosegli do konca letošnjega leta, še upa minister Rupel.

Organizacija Amnesty International Slovenije je slovensko predsedstvo Uniji pozvala, naj ameriškemu predsedniku izpostavi kršitve človekovih pravic, storjene v imenu tako imenovane vojne proti terorizmu in ga pozove k nujnosti odprave smrtne kazni v ZDA. Direktorica AI Slovenije Nataša Posel je spomnila, da se je Slovenija v Evropskem parlamentu zavezala, da bodo človekove pravice med njenim predsedovanjem tema vseh srečanj in da se bo še posebno zavzemala za odpravo mučenja.