Že ob robu torkovega zasedanja komisije je vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič s še dvema članoma komisije Robertom Hrovatom (SDS) in Josipom Bajcem (SLS) vložil zahtevo za sklic nujne seje komisije, na kateri bi bil zaslišan njen predsednik Cvikl (SD). Podpredsednik komisije Hrovat bi v primeru, da bi bil Cvikl sprejet za pričo v preiskavi, državnemu zboru moral predlagati predsednikovo razrešitev. Cvikl se je na to zahtevo odzval z besedami, da gre za politične pritiske na delo komisije.
Cvikl je na današnjem zasedanju komisije uvodoma povedal, da se mu je Cimerman v današnjih jutranjih urah opravičil za odsotnost. Kot je znano, je bil Franci Cimerman referent obveščevalno varnostne službe obrambnega ministrstva.
V nadaljevanju pa je Jelinčič izrazil prepričanje, da zaradi torkove zahteve treh članov komisije po Cviklovem pričanju predsednik komisije ne more več voditi seje. Ker je Cvikl vztrajal, da zahteva po njegovem pričanju ni bila vložena v skladu s poslovnikom, je Jelinčič sejo zapustil.
V nadaljevanju zasedanja je Rudolf Moge dejal, da je Jelinčič s svojim odhodom opravil le "umazano delo" za koalicijo. Po njegovih besedah bi lahko vsakega od članov komisije zaslišali in ga na ta način izločili iz nje. Kot je dejal, bi Cvikl lahko pričal kvečjemu pred komisijo, ki preiskuje nakupe vojaške opreme v letih 1994 do 2007 in jo vodi Zvonko Černač. Zaslišanje Cvikla pred Černačevo komisijo sta sicer predlagala člana Černačeve komisije Aurelio Juri (SD) in Anton Anderlič (LDS), o predlogu pa naj bi komisija odločala v četrtek.
Z Mogetom se je strinjal tudi Cvikl, ki je poudaril, da je pred to komisijo pripravljen pričati, ker preiskuje nakupe vojaške opreme v času, ko je bil on nosilec javne funkcije.
Podpredsednik komisije Hrovat pa je odvrnil, da sopodpisniki zahteve za Cviklovo pričanje ne želijo ovirati dela komisije. Po njegovem mnenju bi Cvikl moral pričati zaradi njegovih "osebnih in poslovnih povezav" s predstavniki Sistemske tehnike. Zahtevo za zaslišanje Hrovat sicer utemeljeval tudi z dejstvom, da je Cvikl za izvedenca pri oceni nakupa vojaške opreme imenoval Ivana Prebila.
Z njim je soglašal tudi Josip Bajc, ki je dejal, da bi - če bi želel onemogočiti delo komisije - že na torkovem zasedanju lahko sejo zapustil in s tem povzročil njeno nesklepčnost. Ob tem je Bajc opozoril, da je ministrstvo za obrambo (MORS) že umaknilo oznake poslovne skrivnosti z dela pogodbene in ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na garancijske pogoje pri nakupu oklepnikov 8X8.
Zato bi po Bajčevem mnenju morala biti javno že torkovo zaslišanje. A Cvikl se je po Bajčevem mnenju izsledkov te dokumentacije bal, ker bi ga postavili na laž, zato je zaslišanje potekalo za zaprtimi vrati.
Cvikl je sicer že v torek povedal, da je MORS prosil, naj umakne stopnjo zaupnosti iz dokumenta, ki primerja komercialno učinkovitost in kjer so navedeni tudi garancijski pogoji in dobavni roki. Kot je zatrdil, MORS te stopnje zaupnosti ni umaknilo.
V nadaljevanju je Cviklova komisija zaslišala polkovnika Milka Petka.
Predsednik komisije Cvikl je Petka med drugim vprašal, zakaj je bil dobavni rok za oklepnike patria podaljšan. Kot je pojasnil, je namreč Rotis ponujal 40 mesecev roka, Sistemska tehnika 43, nazadnje pa je Rotis dobavne roke podaljšal za 7 mesecev. Cvikl je ob tem opozoril na 0,5 odstotno pogodbeno kazen zaradi razlike 7 mesecev v dobavnih rokih, zapisanih v ponudbi in pogodbi.
Petek je odvrnil, da so pogodbe opreme stvar pogajanj. Spremembe dobavnih rokov so po njegovih besedah odvisne od tega, ali so spremenjeni roki še vedno v okviru terminskih planov in v tem smislu sprejemljivi za naročnika. Dobavni roki se po njegovih besedah lahko spreminjajo, če s tem soglaša uporabnik.
V nadaljevanju so se člani komisije preselili v varovano območje državnega zbora, kjer je bil najprej zaslišan nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe Andrej Lovšin.
Nekdanji poveljnik Moris brigadir Anton Krkovič, ki bi po načrtu dela komisije moral biti zaslišan ob 11.05 je po uri in pol čakanja na konec zaslišanja Lovšina, okoli 12.30 odšel iz državnega zbora. Pojasnil je, da nima časa čakati in da bo na zaslišanje prišel drugič, če bo to komisija želela.
Andrej Lovšin pa je po zaslišanju pred komisijo povedal, da je članom komisije pojasnil, da pri izboru oklepnikov 8X8 ni sodeloval. Zatrdil je, da je bilo njegovo delo zakonito in da ni imelo nobene povezave z nakupom oklepnikov.
Predsednik komisije Cvikl pa je na novinarski konferenci po zaslišanjih med drugim tudi napovedal, da bo komisija Francija Cimermana in Antona Krkoviča predvidoma zaslišala naslednji teden.
Glede zahteve treh poslancev po njegovem pričanju, s čimer bi bil odstavljen z mesta predsednika komisije, je Cvikl dejal, da bo predlagateljem na pobudo odgovoril. Predlagal pa je, da ga v četrtek zasliši komisija, ki preiskuje nakup vojaške opreme med letoma 1994 do 2007 in jo vodi Zvonko Černač.
Na novinarsko vprašanje Cviklu, kakšni so njegovi odnosi s predstavniki Viator & Vektorja, je predsednik komisije odvrnil, da s predstavniki tega podjetja ni povezan in se z njimi ni srečeval.
Iz ministrstva za obrambo pa so v popoldanskih urah sporočili, da je v skladu z odločitvijo družbe Rotis o umiku oznake poslovne skrivnosti z dela pogodbene in ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na garancijske pogoje pri nakupu oklepnikov 8X8, umaknilo oznako tajnosti stopnje interno s tega dela dokumentacije.
Dokumentacija je objavljena na spletni strani ministrstva, iz nje pa je, kot je zapisalo ministrstvo, razvidno, da so bili ponudbeni in pogodbeni garancijski pogoji pri nakupu kolesnih oklepnih vozil 8x8, identični. (STA)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.