O evropski ustavi odloča udeležba na referendumu na Irskem

Irci so v četrtek na referendumu odločali o usodi Lizbonske pogodbe in s tem o prihodnosti EU. Rezultat bo predvidoma zelo tesen, jeziček na tehtnici pa naj bi bila volilna udeležba. Ta naj bi bila po prvih podatkih okoli 40-odstotna. Pogodbo so doslej ratificirali parlamenti 19 držav EU, nazadnje v sredo finski, estonski in grški.

Volišča na Irskem so se odprla ob 8. uri, vrata pa so zaprla ob 23. uri po srednjeevropskem času. Vzporednih volitev ni bilo, tako da bo treba na prve rezultate referenduma počakati in niso bili, kot ponavadi, znani že takoj po zaprtju volišč. Štetje glasov se bo začelo v petek ob 10. uri, rezultate pa naj bi objavili po 17. uri po srednjeevropskem času.

Predvsem zagovorniki Lizbonske pogodbe so si želeli, da bi prišlo na volišča danes čim več volivcev, saj naj bi to pomembno vplivalo na končen izid referenduma. Zadnje javnomnenjske raziskave so namreč kazale, da sta bila tabora "za" in "proti" nekaj dni pred referendumom praktično izenačena, precej - okoli 30 odstotkov - Ircev pa je bilo še neodločenih.

Po podatkih irske državne televizije RTE naj bi bila udeležba okoli 40-odstotna. Po navedbah spletnega portala časnika Irish Times je bila udeležba v večjih mestih višja, na podeželju pa precej nižja. V primeru, da je bila udeležba nižja od 45 odstotkov, naj bi bila po ocenah strokovnjakov večja verjetnost, da referendum ni uspel oz. da so irski volivci Lizbonsko pogodbo zavrnili.

Irci so v preteklosti že zavrnili pogodbo EU, in sicer leta 2001 Pogodbo iz Nice. To naj bi bila v veliki meri posledica takratne nizke, le 35-odstotne volilne udeležbe, zato so se zagovorniki Lizbonske pogodbe - podpirajo jo vse večje politične stranke na Irskem z izjemo Sinn Feina - tokrat še posebej trudili, da se to ne bi ponovilo.

Irski premier Brian Cowen je dopoldne ob oddaji svojega glasu v mestu Tullamore v osrednji Irski ljudi še zadnjič pozval, naj "na ta zgodovinski dan" oddajo svoj glas: "Gre za pomembno vprašanje za državo. Pri referendumu gre že po definiciji za spremembo naše ustave in naši državljani bi morali to vzeti resno, zato upamo, da jih bo svoj glas oddalo čim več."

Cowen, ki je vodil energično kampanjo za ratifikacijo nove reformne pogodbe EU, je obenem izrazil prepričanje, da je vodil "pozitivno in odkrito" kampanjo ter da je svoje delo dobro opravil, nasprotni tabor pa je obtožil širjenja laži, sprevračanja dejstev in vzbujanja zaskrbljenosti zaradi vprašanj, ki jih v pogodbi sploh ni.

Declan Ganley - poslovnež na čelu opozicijske skupine Libertas, ki je vodila kampanjo proti Lizbonski pogodbi - je medtem volivce v četrtek znova pozval, naj glasujejo proti, da bo lahko Irska ohranila močnejši glas v Evropi. "Upam in trdno verjamem, da bodo Irci glasovali proti in da se bo lahko nemudoma začelo oblikovanje boljše vizije Evrope za vseh njenih 490 milijonov državljanov," je dejal Ganley.

K oddaji glasu "proti" je sicer Irce v četrtek pozval tudi puran Dustin - kultni irski televizijski lik, ki je s svojo pesmijo "Irelande douze points" neslavno pogorel na nedavnem tekmovanju za popevko Evrovizije v Beogradu.

"Kaj ni škoda, da na volilnem lističu ne obstaja tretji odgovor na referendumsko vprašanje, ki bi se glasil 'Kaj za vraga?!?'" je besede Dustina povzel tabloid The Irish Sun. Te pripombe sicer odražajo razširjen pogled, da je nova pogodba EU nerazumljiva, in prav nepoznavanje pogodbe naj bi bil pomemben faktor pri njeni morebitni zavrnitvi.

Argumenti "za" pogodbo na Irskem so sicer predvsem poudarjali, da je treba v teh negotovih časih za svetovno in irsko gospodarstvo potrditi odprtost in zavezanost Evropi ter omogočiti učinkovitejšo EU, medtem ko so argumenti "proti" med drugim svarili pred nadaljnjo decentralizacijo oblasti ter nevarnostjo izgube irskih totemov, kot sta vojaška nevtralnost in prepoved splava.

Novo reformno pogodbo EU bodo vse ostale države članice unije ratificirale po parlamentarni poti - doslej jo je potrdilo skupno 19 nacionalnih parlamentov -, medtem ko Irsko k izvedbi referenduma zavezuje njena ustava. Želja v EU je, da bi vse države pogodbo potrdile do izteka leta 2008, tako da bi v veljavo stopila v začetku leta 2009.

Evropski voditelji so se v zadnjih dneh večinoma vzdržali komentarjev na račun irskega referenduma in njegovih posledic -tudi zaradi bojazni, da bi lahko to koristilo nasprotnikom pogodbe. Je pa neimenovani britanski diplomat v četrtek zatrdil, da bo Velika Britanija s postopkom ratifikacije Lizbonske pogodbe nadaljevala ne glede na rezultat irskega referenduma.

To pomeni, da bo zgornji dom britanskega parlamenta, lordska zbornica, o ratifikaciji pogodbe odločal naslednji teden, potem ko je predstavniški dom pogodbo že potrdil. Takšno stališče Britancev naj bi pomirilo skrbi nekaterih, da bi irski "ne" pomenil "mrtvaški zvon" ratifikaciji pogodbe v evroskeptičnih državah, kot sta Velika Britanija in Češka.

V sredo so sicer Lizbonsko pogodbo potrdili kar trije evropski parlamenti: finski, estonski in grški. V vseh treh je za pogodbo glasovala velika večina poslancev. Za dokončno ratifikacijo mora pogodbo na Finskem sicer potrditi še predsednica Tarja Halonen, v Estoniji pa predsednik Toomas Hendrik.

Pred grškim, finskim in estonskim parlamentom so Lizbonsko pogodbo ratificirali že parlamenti Madžarske, Slovenije, Malte, Romunije, Francije, Bolgarije, Poljske, Slovaške, Portugalske, Danske, Avstrije, Latvije, Litve, Nemčije, Luksemburga in Nizozemske.

Lizbonska pogodba naj bi prinesla EU nov institucionalni okvir, ki jo bo naredil učinkovitejšo ter sposobno za nadaljnje širitve in na prevzem vodilne vloge v svetu. Institucionalna reforma unije je nujna in zgoditi se mora zdaj, poudarjajo evropski voditelji. (STA