Hud udarec Bushevi administraciji

Ameriško vrhovno sodišče je v četrtek tesno, s petimi glasovi proti štirim, odločilo, da se imajo ujeti teroristični osumljenci, zaprti v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi, pravico pritožiti na ameriška zvezna sodišča. Odločilni glas je prispeval sodnik Anthony Kennedy.

Odločitev vrhovnega sodišča pomeni velik udarec administraciji predsednika Georgea Busha, ki je od samega začetka vojne proti terorizmu terorističnim osumljencem zanikala pravice, ki gredo vsem drugim ljudem. Sodišče je razsodilo, da imajo tudi ujeti teroristični osumljenci ustavno zagotovljeno pravico do tako imenovanega habeus corpusa, kar pomeni, da lahko upravičenost svojega zaprtja izpodbijajo na ameriških zveznih sodiščih.

Busheva administracija je taborišče na Kubi ustanovila ravno zato, da bi se izognila pristojnosti ameriških sodišč, vrhovno sodišče ZDA pa je sicer šele po šestih letih ugotovilo, da to ne velja. Sodnik Anthony Kennedy je v mnenju večine zapisal, da so zakoni in ustava narejeni tako, da veljajo tudi v izrednih časih. Kennedy pravi, da politične veje oblasti ne morejo kar po lastni želji "vklopiti ali izklopiti ustave".

Poleg Kennedyja so pri večinskem mnenju sodelovali tudi John Paul Stevens, Ruth Bader Ginsburg, David Souther in Stephen Breyer. Na stran administracije, ki je trdila, da so v izrednih časih dovoljeni izredni ukrepi, pa so se postavili sodniki Antonin Scalia, Clarence Thomas, Samuel Alito in predsednik sodišča John Roberts. Slednja dva je na položaj imenoval predsednik Bush.

Bush se je na odločitev sodišča odzval med obiskom v Rimu. Dejal je, da jo bo spoštoval, čeprav to ne pomeni, da se z njo strinja. "Sodišče je bilo zelo razdeljeno in močno se strinjam s tistimi, ki so imeli nasprotno mnenje," je dejal Bush, ki je leta 2000 zmagal na volitvah za predsednika ZDA s prav tako tesno odločitvijo vrhovnega sodišča pet proti štiri, ko je sodnik Kennedy glasoval z večino, ki je prekinila ponovno preštevanje glasovnic na Floridi.

Vrhovno sodišče je odločalo v primeru Alžirca iz BiH Lakhdarja Boumedineja in še petih ujetnikov v Guantanamu. Kmalu po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 je policija BiH šesterico, ki se je tja preselila v času zadnjih balkanskih vojn, aretirala zaradi domnevnega načrtovanja napadov na veleposlaništvo ZDA v Bosni in Hercegovini. Vrhovno sodišče BiH je po treh mesecih ukazalo, da je potrebno aretirane izpustiti, saj ni bilo nobenih dokazov glede načrtovanja terorističnih napadov. Policija BiH jih je nato predala ameriški vojski, ki jih je poslala v Guantanamo.

Tam so bili skupaj z več sto drugimi zaprti brez obtožnice. Sodnik Kennedy je opozoril, da ujetniki v Guantanamu ne morejo nositi bremena za zamude v postopkih. Sodnik Souter je poudaril, da manjšina sodišča očitno ne ceni dovolj dejstva, da so nekateri v zaporu že šest let. Bushu naklonjeni sodniki na čelu s Scalio pa so opozarjali na konec sveta.

"Mi smo v vojni z radikalnimi islamisti in odločitev večine bo povzročila nove smrtne žrtve med Američani. Država bo odločitev sodišča obžalovala," je zapisal Scalia. Predsednik sodišča Roberts je opozoril, da je večina sodišča razdrla sistem, ki so ga postavili predstavniki ljudstva in ga zamenjali z nizom brezobličnih postopkov, ki jih morajo zvezna sodišča šele definirati. Za zdaj dejansko ni jasno, kakšne pravne posledice bodo za ujete v Guantanamu.

Sodišče je odločalo o veljavnosti dveh zakonov. O zakonu o postopkih z ujetimi terorističnimi osumljenci iz leta 2005 in o zakonu o posebnih vojaških sodiščih iz leta 2006. Oba sta za ujete osumljence ustvarila nov pravni sistem, po katerem se lahko na upravičenost svojega zaprtja pritožijo na posebno vojaško komisijo. Ta odloča o tem, ali se jim dodeli naziv sovražni bojevnik, ki se mu potem sodi pred posebnim vojaškim sodiščem. Vsi drugi ljudje se lahko po ameriški ustavi, zakonih in doslej veljavni pravni tradiciji pritožijo na navadna civilna ali vojaška sodišča.

Teroristični osumljenci nimajo pravice do vpogleda v proti njim uperjeno dokazno gradivo niti pravice do soočenja s pričami, če vojska oziroma predsednik odloči, da je to škodljivo za nacionalno varnost. V skrajnem primeru se lahko pritožijo na eno samo določeno sodišče, sicer naklonjeno administraciji v Washingtonu, s predpostavko, da so vsi dokazi proti njim vnaprej veljavni. Tako pravno novotarijo je pomagal ustvariti republikanski predsedniški kandidat John McCain, ki sicer zagovarja zaprtje Guantanama. V četrtek pa je dejal, da ga odločitev sodišča skrbi, ker ne gre za ameriške državljane, ampak sovražne bojevnike. Ne glede na to bo tudi on odločitev spoštoval.

Skupine in organizacije za človekove pravice in zaščito ustavnosti so odločitev sodišča pozdravile. Izvršni direktor Centra za ustavne pravice iz New Yorka Vincent Warren je sporočil, da je Vrhovno sodišče s tem končalo največjo krivico v ZDA. Odzval se je tudi demokratski predsedniški kandidat iz leta 2004, senator iz Massachusettsa John Kerry, ki je sporočil, da je sodišče sedaj potrdilo to, kar so vedeli vsi razen Busheve administracije, namreč da ustava in zakoni veljajo tudi v času vojne. (STA)