Je evropska ustavna pogodba mrtev dokument?

 Irci so na referendumu zavrnili Lizbonsko pogodbo, s katero naj bi EU postala učinkovitejši in vplivnejši igralec na svetovnem odru. Slovensko predsedstvo, Evropska komisija in Evropski parlament so danes pozvali k nadaljevanju ratifikacijskega procesa, o rešitvah pa bodo razpravljali evropski voditelji na srečanju prihodnji teden v Bruslju.

Irski volivci so na četrtkovem referendumu zavrnili Lizbonsko pogodbo: proti je glasovalo 53,4 odstotka irskih volivcev, za pa 46,6 odstotka, je v petek sporočila referendumska volilna komisija. Volilna udeležba je bila 53,13-odstotna. Irski premier Brian Cowen je priznal, da je to "precejšnje razočaranje in udarec za EU", a zagotovil, da pogodba še ni mrtva.

Irska je edina država EU, ki je Lizbonsko pogodbo potrjevala na ljudskem glasovanju, ker jo k temu zavezuje njena ustava, in je sedaj tudi prva, ki jo je zavrnila. EU se je tako znašla v novem obdobju negotovosti, potem ko je komaj prebrodila krizo, v katero jo je leta 2005 pahnila zavrnitev ustavne pogodbe na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering so izid obžalovali in takoj pozvali k nadaljevanju ratifikacije Lizbonske pogodbe, ki jo je že ratificiralo 18 držav od 27 članic unije.

O rešitvah bo govora na srečanju evropskih voditeljev prihodnji četrtek in petek v Bruslju, so poudarili vsi trije. Premier Janša je v posebni izjavi novinarjem tudi izrazil prepričanje, da bo razprava na vrhu, na katerem bo Lizbonska pogodba glavna tema, "prinesla dogovor o tem, kako in v kateri smeri zastaviti iskanje rešitve".

Slovensko predsedstvo bo zaradi izida referenduma na Irskem spremenilo dnevni red vrha, saj potrebuje produktiven čas za razpravo o tem, je sporočil premier Janša. Kljub temu pa prioritete glede ključnih izzivov ostajajo enake, tako bo osrednja pozornost namenjena ključnim izzivom in problemom, v ospredju katerih so visoke cene hrane in goriv, je dodal.

EU Lizbonsko pogodbo potrebuje tudi za nadaljnjo širitev unije, je še poudaril premier Janša in dodal, da v tem trenutku ni mogoče odgovoriti na vprašanje, ali bo Lizbonska pogodba začela veljati 1. januarja 2009, kot je bilo doslej predvideno. Premier ni želel govoriti "o veliki katastrofi ali pa zelo veliki krizi", menil pa je, da gre za "resen zastoj".

"Pogodba ni mrtva, pogodba je živa in najti moramo rešitev," je bil optimističen tudi Barroso. "Pravkar sem govoril s predsednikom irske vlade Brianom Cowenom, ki je jasno povedal, da to glasovanje ni glasovanje proti EU," je še poudaril predsednik komisije in izrazil prepričanje, da Irska ostaja predana evropskemu projektu.

Barroso je poziv k nadaljevanju ratifikacije utemeljil z besedami, da je osemnajst držav članic pogodbo potrdilo in da mora tudi manjšina še preostalih držav izraziti svoje mnenje, do česar ima enako pravico kot Irska. Želimo končati ta proces, da bomo imeli celovito sliko stališč do Lizbonske pogodbe v EU, je pojasnil.

Enako kot premier Janša niti Barroso ni želel ugibati o rešitvi problema. "Naslednji teden bomo o tem podrobneje razpravljali," je dejal. Kakšna bo rešitev, še ne vemo, a ne morem reči, da bo enaka kot v primeru ustavne pogodbe, je odgovoril na vprašanje, ali je mogoče, da bo tokrat žrtev Irska, ne dokument.

Na irski NE se je odzval tudi komisar iz Irske Charlie McCreevy, pristojen za notranji trg in storitve. "Nekateri ne bodo razumeli in bodo mislili, da smo pozabili na vse koristi, ki jih je Irska požela zaradi članstva v EU," je opozoril. "Toda to je napačno tolmačenje," je zatrdil in opozoril, da Irska ni edina, ki ne zmore zagotoviti ljudske potrditve Lizbonske pogodbe.

Predsednik Evropskega parlamenta je k vsemu temu dodal, da je tudi tokrat - kot v težkih časih v preteklosti - treba ohraniti mirno kri. "Upam, da bo mogoče najti takšno rešitev, da bodo reforme uveljavljene do volitev v Evropski parlament junija prihodnje leto," je poudaril.

Po irskem referendumskem NE Lizbonski pogodbi se v vseh drugih članicah EU vrstijo izrazi zaskrbljenosti, po drugi strani pa tudi odločenost, da se mora proces ratifikacije te reformne pogodbe EU nadaljevati. Nemčija in Francija sta v skupni izjavi pozvali k nadaljevanju ratifikacije Lizbonske pogodbe.

Tudi najbolj evroskeptični stara in nova članica, Velika Britanija in Poljska, menita, da irski NE ne pomeni konca za Lizbonsko pogodbo. Velika Britanija je celo napovedala, da bo nadaljevala postopek ratifikacije. Ta odločitev pomeni, da bo Irska najverjetneje ostala osamljena v taboru držav članic, ki nasprotujejo pogodbi.

Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je na drugi strani že prepričan, da pogodba ne bo začela veljati 1. januarja 2009, kot je bilo načrtovano. "Ta odločitev pa ni dobra ne za Irsko, ne za Evropo, ne za Luksemburg," je dejal Juncker. "Za Lizbonsko pogodbo ni plana B. Ta pogodba je bila plan B," je še dodal.

Irski NE med evroskeptiki utrjuje prepričanje, da je EU zaslužila, kar je dobila, saj se še ni naučila poslušati svojih državljanov, temveč se je le problemom le izognila z ratifikacijami v parlamentih. Mnogi v Bruslju opozarjajo, da je mogoče, da tokrat ne bo žrtev mehanizmov EU zavrnjen dokument, temveč svojeglava članica evropske družine. (STA)