Zadnji sestanek zunanjih ministrov EU pod Ruplovim vodstvom
Zunanji ministri EU se bodo danes v Luksemburgu sestali še zadnjič med slovenskim predsedovanjem EU. To bo prvo srečanje sedemindvajseterice po zavrnitvi Lizbonske pogodbe na Irskem, sicer pa bo tudi tokrat v ospredju Zahodni Balkan, saj se bodo ministri srečali dan po delni ponovitvi volitev v Makedoniji in uveljavitvi kosovske ustave.
Zunanji ministri EU se bodo tokrat sestali zadnjič pod vodstvom vodje slovenske diplomacije Dimitrija Rupla in zadnjič pred srečanjem evropskih voditeljev v četrtek in petek v Bruslju, ki bodo poskušali najti rešitev za novo krizo, v kateri se je znašla EU zaradi zavrnitve Lizbonske pogodbe konec tedna na referendumu na Irskem.
Lizbonska pogodba je ključna tudi za nadaljnje širitve EU, zato bo irski "ne" pomembno zaznamoval zasedanje zunanjih ministrov, ki bo sicer osredotočeno na evropsko prihodnost Zahodnega Balkana, eno od prioritet slovenskega predsedstva. Ministri se bodo sestali dan po delni ponovitvi parlamentarnih volitev v Makedoniji in po uveljavitvi kosovske ustave.
Makedonija že od decembra 2005 čaka na začetek pristopnih pogajanj z EU, vendar se ji ta cilj vztrajno izmika, nazadnje se je od njega spet oddaljila zaradi nasilja na parlamentarnih volitvah v začetku meseca, v katerem je bila ubita ena oseba. Delna ponovitev volitev je zanjo pomemben popravni izpit in zadnja priložnost, da dokaže svojo politično zrelost.
Kosovo, ki je februarja razglasilo neodvisnost, bo prav gotovo še ena tema, ki se ji ministri danes ne bodo mogli izogniti, čeprav ni na dnevnem redu zasedanja. V nedeljo je namreč začela veljati ustava nove države, tej pa ostro nasprotuje Srbija, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti v republikah nekdanje Jugoslavije.
Brez težav pa bo tokrat na poti v EU napredovala BiH, ki bo danes ob robu zasedanja ministrov kot zadnja med državami Zahodnega Balkana podpisala težko pričakovani sporazum o stabilizaciji in pridruževanju in tako dobila vstopnico na pot k polnopravnemu članstvu v EU. Hkrati bo EU potrdila, da njena misija Altea ostaja v BiH, dokler bo to potrebno.
Slovensko predsedstvo bo s podpisom sporazuma z BiH izpolnilo svoj cilj, da s temi sporazumi pokrije celotno regijo. Izpolnilo je še en pomemben cilj, ki ga bodo ministri prav tako potrdili v sklepih: vseh pet držav Zahodnega Balkana je med slovenskim predsedovanjem dobilo načrte s pogoji za postopno odpravo vizumov za vstop njihovih državljanov v EU. (STA)