Ciper, Češka in Poljska oklevajo pri ratifikaciji evropske ustave
Predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose Dimitrij Rupel je v Evropskem parlamentu dejal, da so države, ki še niso ratificirale Lizbonske pogodbe, kljub irskemu "ne" napovedale nadaljevanje ratifikacij. Kot je dejal, je sicer na zasedanju zunanjih ministrov imel občutek, da je nekaj oklevanja na Cipru, Češkem in Poljskem.
Po besedah slovenskega zunanjega ministra sicer zdaj vsi čakajo, kaj se bo z Lizbonsko pogodbo zgodilo v Veliki Britaniji. Spodnji dom britanskega parlamenta je Lizbonsko pogodbo že potrdil, predvidoma v sredo bo v zadnjem, tretjem branju, o njeni usodi razpravljala še lordska zbornica oz. zgornji dom britanskega parlamenta. Ratifikacijo mora nato potrditi še kraljica Elizabeta II. Ratifikacija nove, reformne pogodbe EU v Veliki Britaniji bi sicer močno olajšala zadeve, je menil Rupel, ki je v odboru za zunanje zadeve Evropskega parlamenta v Strasbourgu predstavil sklepe ponedeljkovega zasedanja zunanjih ministrov v Luksemburgu in dosežke slovenskega predsedstva, odgovarjal pa je tudi na vprašanja evropskih poslancev glede različnih tem.
Rupel je tudi menil, da še ni čas za iskanje rešitve po zavrnitvi Lizbonske pogodbe na Irskem, saj tako EU kot Irci potrebujejo čas za razmislek. Dejal je še, da bo razprava najprej potekala na Irskem.
"Obžalujemo izid referenduma na Irskem, a obenem spoštujemo odločitev irskih volivcev," je še dejal Rupel in menil, da bi bilo nevarno podcenjevati to, kar se je zgodilo. Po njegovih besedah EU potrebuje Lizbonsko pogodbo. "Naše delo se mora nadaljevati," je bil odločen.
Predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose je tudi zatrdil da irski "ne" Lizbonski pogodbi ne bo sprožil krize, kar zadeva širitev EU, ni pa izključil možnosti "političnih komplikacij" in zamud.
Rupel je pred odborom Evropskega parlamenta predstavil tudi dosežke slovenskega predsedovanja, ki se izteka. "Večinoma nam je uspelo uresničiti prednostne naloge, ki smo si jih zastavili," je poudaril. Med dosežki je izpostavil Zahodni Balkan, kjer je slovensko predsedstvo med drugim doseglo, da imajo sporazume o stabilizaciji in pridruževanju z EU zdaj sklenjene vse države regije razen Kosova, na območju pa se je začel tudi proces vizumske liberalizacije.
Kot dosežke predsedstva je omenil tudi širitev unije, odnose s tretjimi državami, razprave in konference o medkulturnem dialogu ter ustanovitev Evro-sredozemske univerze.
Evropske poslance so poleg zapletov z Lizbonsko pogodbo med drugim zanimali tudi prihodnja politika EU do Irana, morebiten umik sankcij proti Kubi, politika glede Izraela, ravnanje glede vizumskega režima z ZDA in napredek Hrvaške na poti v unijo ter njena ekološko-ribolovna cona (ERC) v Jadranu.
Hrvaška po besedah ministra Rupla dobro napreduje na poti v EU, mora pa še marsikaj narediti. Glede ERC, pri kateri je Zagreb odstopil od zahteve, da bi veljala tudi za članice unije, se po besedah ministra razprava nadaljuje v smeri rešitve, ki bi vsem stranem na območju dala besedo pri zaščiti morja.
Kar zadeva vizumski režim z ZDA, ima unija po besedah Rupla dvotirni pristop, vendar pa minister upa, da bo za vse članice povezave kmalu veljal enak režim.
Dvotirno politiko ima unija besedah predsednika Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose tudi do Irana; ta ima po eni strani pravico do jedrskega programa v miroljubne namene, vendar pa unija odločno nasprotuje jedrskemu programu v vojaške namene, je pojasnil Rupel. Dodal je, da EU še vedno upa na diplomatsko rešitev tega vprašanja, za vsak primer pa ima pripravljeno tudi "palico".
Kar zadeva sankcije proti Kubi, pa je Rupel priznal, da med članicami unije obstajajo razhajanja, saj so ene, denimo Španija, naklonjene umiku sankcij, druge pa ne. Minister se, kot je pojasnil, osebno zavzema za umik sankcij. (STA)