Vrh EU za ukrepe zaradi visokih cen hrane in nafte

Nedavni porast cen osnovnih proizvodov ter nenehno naraščanje cen nafte sta razlog za zaskrbljenost doma, predvsem v gospodinjstvih z nizkimi prihodki, ter tudi v tujini, zlasti v državah v razvoju, izhaja iz osnutka zaključkov vrha EU. Hitro je treba sprejeti sveženj ukrepov za podnebne spremembe in energijo ter izboljšati kmetijstvo.

Vrh EU tako izpostavlja oboje - visoke cene hrane in nafte, ter pozdravlja sporočila Evropske komisije v zvezi s tem.

EU je v kmetijskem sektorju že ukrepala, pomembno pa je nadalje izboljševati tržno naravnanost kmetijstva, izhaja iz osnutkov sklepov, pa tudi krepiti trajnostno kmetijstvo po vsej EU in zagotoviti ustrezno oskrbo s hrano. Svet bo v okviru pregleda kmetijske politike razmislil o nadaljnjih ukrepih, pri čemer pa so pomembne tudi inovacije, raziskave in razvoj na področju kmetijske proizvodnje, predvsem v luči večje energetske učinkovitosti, rasti produktivnosti in zmožnosti prilagajanja podnebnim spremembam.

Več držav članic načrtuje kratkoročne ukrepe, da bi omilile posledice najnovejšega gibanja cen hrane za gospodinjstva z nizkimi prihodki, poudarja vrh EU. Ti ukrepi naj bi bili kratkoročni in ciljno usmerjeni, da bi tako zagotovili, da cenovni signali ne bi bili napačni, in preprečili širši posredni vpliv na plače in cene.

Evropski svet tudi pozdravlja pobudo komisije, da v okviru pregleda enotnega trga preuči vprašanje omejevalnih predpisov v maloprodajnem sektorju. Pozdravlja tudi namero komisije, da bo skrbno spremljala dejavnosti na finančnih trgih, povezanih z osnovnimi proizvodi, vključno s špekulativno trgovino in njihov vpliv na gibanje cen ter posledice za politiko. Komisijo poziva, naj poroča o tej zadevi še pred letošnjim decembrskim vrhom.

Pomembno je zagotoviti trajnostno politiko za biogoriva, na primer z izboljšanjem postopkov proizvodnje biogoriv prve generacije in spodbujanjem razvoja biogoriv druge generacije, proizvedenih iz stranskih proizvodov, tudi poudarjajo voditelji. Treba je tudi hitro oceniti morebitne posledice za proizvodnjo živil in po potrebi ukrepati, da bi odpravili pomanjkljivosti. Pripravila naj bi se tudi nadaljnja ocena okoljskih in družbenih posledic proizvodnje in porabe biogoriv, tako znotraj kot tudi izven unije, Evropski svet pa pri tem poudarja pomen krepitve usklajevanja z mednarodnimi partnerji EU.

Visoke cene hrane obremenjujejo zlasti države v razvoju, pravi osnutek sklepa; ogrožajo napredek na poti k uresničitvi vseh razvojnih ciljev tisočletja. EU mora zato ukrepati z razvojnega vidika in vidika humanitarne pomoči. Unija sicer že zagotavlja pomembno pomoč v hrani in humanitarno pomoč na mnogih najhuje prizadetih območjih in bo sprostila ustrezna sredstva, s katerimi bo lahko poleg pomoči v hrani financirala "varnostne mreže" za revne in ogrožene skupine prebivalstva.

EU bo tudi spodbujala bolj usklajen in dolgoročnejši mednarodni odziv na trenutno prehrambeno krizo, zlasti v okviru ZN, mednarodnih finančnih institucij in G-8. EU bo tudi svoj politični dialog s tretjimi državami uporabljala na pregleden način, da bi jih odvrnila od izvoznih omejitev za živila in prepovedi izvoza, še vedno pa si prizadeva za dogovor v okviru razvojnega kroga iz Dohe, izhaja iz osnutkov sklepov.

EU bo odločno podprla zanesljivo preskrbo s kmetijskimi proizvodi v državah v razvoju, zlasti pa bo zagotovila potrebno financiranje za kmetijska proizvodna sredstva in pomoč za uporabo tržnih instrumentov za obvladovanje tveganja.

Evopski svet, kot rečeno, izraža zaskrbljenost tudi zaradi nenehnega naraščanja cen nafte ter družbenih in gospodarskih posledic, ki jih to prinaša. Ukrepi, s katerimi naj bi omilili posledice višjih cen nafte za revnejše sloje prebivalstva, bi morali biti kratkoročni in ciljno usmerjeni. Evropski svet potrjuje, da bi se bilo treba izogibati izkrivljajočim davčnim in drugim intervencijam politik, saj preprečujejo potrebne prilagoditve s strani gospodarskih subjektov.

Voditelji naj bi komisijo pri tem pozvali, naj prouči izvedljivost ukrepov držav za omilitev posledic nenadnih skokov cen nafte in naj o tem poroča pred oktobrskim Evropskim svetom. Zaenkrat ta člen še ni dogovorjen, prvotno pa so bili omenjeni davčni ukrepi, ne le ukrepi na splošno.

Takšen razvoj dogodkov dokazuje, da je treba hitro sprejeti sveženj ukrepov za podnebne spremembe in energijo, saj mnogi njihovi elementi lahko pripomorejo k ublažitvi razmer s spodbujanjem energetske učinkovitosti ter diverzifikacije in zanesljivosti oskrbe z energijo, menijo voditelji in Svet pozivajo, naj razmisli o možnosti posebnega akcijskega načrta o energetski učinkovitosti. Seznanjen je tudi s tem, da bo komisija kmalu predstavila predloge za pregled obdavčevanja energije in direktiv o evrovinjeti.

V kratkem je treba preučiti tudi druge ukrepe, zlasti da bi spodbudili konkurenco na energetskih trgih, izboljšali preglednost naftnih trgov, tudi v zvezi z zalogami nafte, ter pospešili posodabljanje prevoznih sistemov in spodbujali rabo obnovljivih virov energije. Okrepiti bi bilo treba dialog z državami proizvajalkami nafte in državami v razvoju, uvoznicami nafte, tako na evropski kot tudi na mednarodni ravni, izhaja iz osnutkov sklepov.

Omenjena je tudi namera komisije, da bo spremljala gibanje cen hrane in nafte v Evropi in svetu, o čemer bo do decembrskega vrha pripravila poročilo. Voditelji pa so komisijo spodbudili, naj spremlja razvoj dogodkov tudi na drugih trgih osnovnih proizvodov. Zunanji ministri naj bi o tem do decembra poročali o napredku. (STA)