Spomenik škofu Grmiču, predstavniku katoliške levice
Pred cerkvijo v Svetem Juriju ob Ščavnici so danes ob 85. obletnici rojstva in 40. obletnici škofovskega posvečenja škofa Vekoslava Grmiča slovesno odkrili doprsni kip leta 2005 umrlemu naslovnemu škofu takratne mariborske škofije. Slovesnosti se je kot osrednji govornik udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk.
Slovenski predsednik je poudaril Grmičevo intelektualno širino ter strinjanje vseh, ki so ga po različnih poteh spoznali, da je šlo za človeka, ki je bil podvržen predvsem dialogu in nenehnemu iskanju resnice. Kot je dejal Turk, ga je sam spoznal pred 25 leti, ko sta se pogovarjala o človekovih pravicah, škof Grmič pa je po njegovih besedah tudi ta pogovor vodil kot zgled strpne in prijateljske razprave med dvema precej različnima sogovornikoma.
Grmič je bil po njegovih besedah velik mislec in poznavalec teologije, ki jo je prav tako jemal kot disciplino, ki daje odgovore na aktualna vprašanja, hkrati pa je bil tudi poln razumevanja za resnične probleme ljudi. Izhajal je tudi iz pomembnosti etike, ki je bil podlaga njegove vernosti, pa tudi iz svojega filozofskega iskanja in praktičnega dela, zato se Turku zdi upravičena tudi Grmičeva primerjava nekaterih s Primožem Trubarjem.
"Najprej gre za globoko in etično utemeljenost privrženosti krščanskemu nauku in veri, ki je oba velika moža motivirala pri njunem delu. Gre tudi za širino duha, saj sta bila oba evropsko oblikovana intelektualca, hkrati pa pri svojem delu popolnoma podvržena slovenskemu narodu. Prav njuna intelektualna odprtost pa je pri obeh omogočala veliko privrženost dialogu," je dejal slovenski predsednik in poudaril tudi Grmičevo pozivanje k dialogu med Slovenci, ki so se v povojnem času znašli na "dveh bregovih iste reke" in v času njegovega življenja niso uspeli zgraditi medsebojnih mostov.
Župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana je v pozdravnem nagovoru omenil predvsem škofovo navezanost na domače kraje, ki jih je z avtobusom obiskoval vse do konca svojega življenja. Ob tem je omenil tudi številne druge pomembne Slovence iz njihovih krajev, kot so bili Jakob Kreft, Davorin Trstenjak, Franc Ilešič, Anton Korošec, Edvard Kocbek, borci generala Rudolfa Maistra, Bratko Kreft in mnogi drugi, ki so pomembno vplivali na slovensko zgodovino.
Naslovni škof Vekoslav Grmič je bil teolog in filozof, predstavnik katoliške levice, ki se je ukvarjal z vprašanji modernega ateizma, dialoga in družbeno angažirane teologije, teologijo osvoboditve in intelektualno prenovo Rimokatoliške cerkve. Rodil se je 4. junija 1923 v Dragotincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Leta 1968 je bil posvečen za škofa in postal pomožni škof Maksimiljana Držečnika, po smrti slednjega pa je med leti 1978 in 1980 kot kapitularni vikar tudi vodil mariborsko škofijo. Upokojil se je leta 1991, umrl pa 21. marca 2005. (STA)