Še en velik črn madež v Afriki

Opozicijski voditelj in predsedniški kandidat Morgan Tsvangirai se je zaradi strahu za lastno varnost in nasilja nad svojimi privrženci - trdi, da jih je bilo ubitih preko 80, dvesto tisoč pa pregnanih z domov - v nedeljo umaknil iz predsedniške tekme. Njegovo ime je sicer še vedno na glasovnih lističih in pravosodni minister je v sredo odločil, da je umik nezakonit, a to je bila zgolj odločitev, ki naj bi povečala legitimnost volitev pred domačimi volivci, pa še tam težko. Tudi brez izjave, da ga lahko odstavi le bog, je namreč jasno, da je 84-letni Robert Mugabe, ki državo vodi že od osamosvojitve leta 1980, odločen za vsako ceno ostati dosmrtni predsednik, in da je priredba volilnih rezultatov- po prvem krogu konec marca je bilo potrebno nanje čakati več kot mesec dni- še najmanjše zlo. Da mu ni mar za lastne prebivalce, je namreč prav tako že ničkolikokrat dokazal.

Zgolj statistične številke kažejo, kako dramatično so se poslabšale življenjske razmere v državi, ki je pred nekaj desetletji veljala za zgled razvoja nekdanjih kolonij. V Zimbabveju imajo najvišjo inflacijo na svetu. Po uradnih podatkih je februarja znašala skoraj 165 tisoč odstotkov, po mnenju ekonomistov pa vsaj dva milijona odstotkov. Z drugimi besedami, približno vsake štiri minute se poveča za odstotek. Štruca kruha, ki ga v trgovinah praktično ni mogoče dobiti, naj bi na črnem trgu stala 15 milijard zimbabvejskih dolarjev. Še leta 1990 je bila pričakovana življenjska doba prebivalcev 63 let, leta 2005 pa samo še manj kot 41 let. Več kot 15 odstotkov ljudi starih med 15 in 49 let je okuženih z virusom hiv. Brezposelnih je kar 80 odstotkov prebivalcev, številni so podhranjeni, več milijonov jih je državo zapustilo, da bi si našlo delo in hrano. Bruto družbeni proizvod pada, veča pa se poraba vlade, ki naj bi znašala že dve tretjini BDP-ja, še pred šestimi leti 'le' 20 odstotkov.

Eden izmed razlogov, da se nekdanja afriška izvoznica žit spopada z izredno gospodarsko krizo, je agrarna reforma iz leta 2000. S tem spornim ukrepom je Mugabe razlastil veleposestnike, ki so bili povečini belci, in zemljo razdelil temnopoltim, še zlasti svojim privržencem. Ti zemlje niso ustrezno obdelovali in že več let v državi hrane primanjkuje. Nekdanji heroj osamosvajanja Zimbabveja je državo pahnil v mednarodno osamo tudi zaradi napadov na novinarje in privržence opozicijskega Gibanje za demokratične spremembe Morgana Tsvangiraija, ki je že od parlamentarnih volitev 2002 velik tekmec vladni stranki ZANU-PF, na marčevskih parlamentarnih volitvah pa si je opozicija prvič zagotovila večino v parlamentu, vendar pa ima predsedniški položaj precej večja pooblastila. Mugabe težave za nastale gospodarske razmere vztrajno pripisuje zahodnim državam in mednarodnim finančnim institucijam, ki proti Zimbabveju zaostrujejo sankcije oziroma mu odrekajo mednarodno pomoč.

Mednarodni pritisk proti režimu predsednika Mugabeja se sicer le stopnjuje. Kritike na njegov račun izreka čedalje več voditeljev afriških držav, ki so tako kot zahodne države pozvali k preložitvi izvedbe drugega kroga volitev. Po besedah nekdanjega visokega predstavnika Evropske unije v BiH Paddyja Ashdowna je ključna osebnost južnoafriški predsednik Thabo Mbeki, ki ima vlogo posrednika med vladajočo stranko in opozicijo. Mbeki, ki kljub pozivom, Mugabeja še ni javno kritiziral, se zavzema za dialog med obema stranema in oblikovanje vlade narodne enotnosti. K dialogu med obema stranema je na predvečer drugega kroga pozvala tudi ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice.

Po današnjih prirejenih volitvah- številni medijski poročevalci so napovedovali, da bo vojska na volišča silila ljudi, pri katerih ne bodo videli z registracijskim črnilom pomazanega prsta- se bo mednarodni pritisk na Mugabeja sicer še naprej stopnjeval in čeprav bodo še ostrejše sankcije namenjene le podpornikom Mugabejevega režima, bodo prizadele tudi obubožano prebivalstvo. Kako blizu je kaka konkretnejša rešitev, pa je v prvi vrsti odvisno od odločenosti svetovnih velesil, za katere Zimbabve ne pomeni pomembnejših interesov. Zaradi zgodovinske povezanosti je redka izjema Velika Britanija.